Topla greda na vrtu

S toplo gredo boste na svojem vrtu dlje pobirali svežo zelenjavo. Če temperature niso prenizke in imajo rastline dovolj svetlobe, pa lahko pozimi v njej rasejo motovilec, rukola in radič. (Foto: Profimedia)

Toplo gredo lahko naredi vsak, ki je spreten z orodjem

Pri postavitvi tople grede lahko recikliramo veliko materialov in smo pri izbiri le-teh lahko zelo iznajdljivi. Gredo najprej obdamo z okvirjem in jo pokrijemo z 'oknom'. Seveda je treba poznati nekaj osnovnih načel, vendar je postavitev tople grede še vedno veliko preprostejša kot postavitev rastlinjaka. Vsak, ki je vsaj malo spreten z orodjem, lahko postavi lesen okvir iz debelih desk, ki bodo služile kot dobra izolacija pred mrazom. Kot pokrov pa nam bodo odlično služila stara, odslužena okna stanovanjskih hiš.

Če sami ne čutite ustvarjalnega navdiha ali niste dovolj vešči z orodjem, lahko v bolje založenih vrtnih centrih kupite že izdelano toplo gredo.

Topla greda na vrtu

Topla greda bo razveselila tudi ljubitelje cvetja: v njej se bodo cvetni popki odprli veliko prej. (Foto: Profimedia)

Postavitev tople grede

Naša topla greda mora dobro izkoristiti vsak sončni žarek, zato naj je ena stranica tople grede med 10 in 25 centimetri daljša od druge. Iz istega razloga po dolžini gredo tudi postavimo v smeri vzhod – zahod, pri čemer naj je višja stranica obrnjena na sever. Tako bo greda enakomerno osvetljena ves dan.

V mrzlih nočeh tople grede še dodatno pokrijemo z zastirkami. Uporabimo lahko slamarice, lesene pokrove ali stare odeje in tako preprečimo, da bi iz grede ponoči uhajala toplota.

Jeseni za toplo gredo v zemljo izkopljemo jamo globine med 40 in 60 centimetri, ter tla napolnimo z listjem, slamo ali posušeno travo. Tako bomo preprečili, da bi se tla preveč ohladila. Toploto dodatno zadržimo tako, da dobro zavarujemo in pokrijemo stranice in gredo pokrijemo z okni.

V toplem februarskem dnevu pripeljemo svež hlevski gnoj in z njim napolnimo toplo gredo. Polnimo po plasteh in vsako plast potlačimo, zlasti ob stenah. Če je gnoj presuh, ga ob teptanju zalijemo z raztopino uree in sladkorja. Če imamo zelo dolge grede, polnimo po kosih, da gnoja ne ohladimo preveč. Sloj naj bo tako debel, da ostane do vrha nižje stranice še približno 25 – 30 cm prostora za setveni substrat. Pazimo, da delamo zelo hitro in ne izgubljamo dragocene toplote, zato gredo čim prej pokrijemo z oknom in počakamo še nekaj dni, da se začne vretje in se gnoj spet ogreje.

Nato znova izberemo topel dan, odpremo okno ali pokrov in po nekaj minutah zračenja napolnimo gnoj s prstjo. Toplo gredo znova pokrijemo in s setvijo počakamo še nekaj dni, da se dobro segreje tudi prst.

Kako ogrevamo toplo gredo?

S samo postavitvijo tople grede bomo svoji gredici zagotovili premalo toplote, ki jo potrebujejo mlade spomladanske rastline ali zelenjava, katero želimo pobirati v hladnih zimskih mesecih, zato jo moramo dodatno ogrevati.

To največkrat storimo s svežim hlevskim gnojem ali pa si pomagamo z drugo razpadajočo organsko maso, ki ji lahko dodamo zalivko iz gnojnice ali uree. Za ogrevanje lahko namestimo dolge prozorne cevi, ki jih položimo po robovih in po sredini grede na površino zemlje tako, da jih podnevi sonce segreva, ponoči pa toploto oddajajo v okolico.

Spretnejši lahko v svojo toplo gredo napeljejo cevi radiatorjev iz hiše ali posebne električne grelne cevi. Oboje zakopljemo v zemljo.

Zasipnica za korenje

Pozimi lahko tople grede uporabimo kot zasipnice in zelenjava bo tako najbolje ohranila vse svoje odlične lastnosti. (Foto: Profimedia)

Katere vrtnine sodijo v toplo gredo?

Tisti, ki že imajo toplo gredo, bodo pozimi lahko dlje časa uživali v radiču, kapusnicah in prezimnih rastlinah kot je solata, motovilec, por, mlada čebula, redkvica in rukola.

Čeprav bi nas bila večina zelo vesela, če bi lahko v naših toplih gredah vso zimo pridelovali zelenjavo, je topla greda namenjena predvsem zgodnje spomladanskemu pridelovanju. V tople grede lahko že konec februarja sejemo solato: spomladanske setve izkoristimo predvsem za setev mehko listnih sort.

Pri setvi bodimo pozorni na velika temperaturna nihanja, ki lahko našim mladim rastlinam močno škodujejo. Zato setve ne damo takoj v toplo gredo, ampak v prostor, kjer je podnevi in ponoči temperatura okoli 20 oC. Redno pregledujmo setve in takoj, ko se zjutraj pokažejo mladi kalčki, rastline premaknimo v toplo gredo.

Če prostor v topli gredi še ni zapolnjen, ga lahko izkoristimo še tako, da posejemo rukolo in redkvico. Obe rastlini namreč kalita že pri temperaturi zemlje 2 oC. Konec februarja sejemo tudi kolerabico, cvetačo, brokoli in zgodnje zelje. V tople grede februarja in najkasneje do konca marca sejemo tudi čebulo slovenskih avtohtonih sort, do konca junija pa še por.

Topla greda na vrtu

(Foto: Profimedia)

Kakšne so vaše izkušnje s toplo gredo? Z nami jih delite na naši Facebook strani !