Ognjič

(Foto: Mihajela Črnko)

Rimljani so celo verjeli, da ognjič zacveti vsak prvi dan v mesecu, od koder tudi njegovo latinsko ime – Callendula. Enoletnica iz družine nebinovk zraste do 60 centimetrov v višino in naj bi izvirala iz južne Evrope. Danes je zaradi svojih raznih zdravilnih lastnosti priljubljen po vsem svetu in raste povsod, kjer so temperature dovolj visoke. Najpogostejši je na obrobnih gredah zelenjavnih vrtov, vendar pa je priljubljen tudi v okrasnih vrtovih, saj cveti v vseh odtenkih rumene in oranžne barve.

Dobrodošel na vrtu

Med vrtnarji ognjič ni priljubljen le zaradi svoje okrasne in zdravilne funkcije, ampak je koristen tudi pri odganjanju raznih škodljivcev, kot so uši, talni škodljivci, talne glivice, polži in koloradski hrošč. Posadite ga lahko kjer koli na zelenjavnem vrtu, največjo korist pa boste imeli, če bo rasel blizu krompirja, zelja, paradižnika, redkvice in kumar. V vročih poletnih dneh deluje kot zastirka in ohranja vrtna tla vlažna.

Zdravilni in lepotni učinki

Ognjič nas največ pozna zaradi njegove široke uporabe v kremah, ki delujejo pomirjujoče in protivnetno. Blagodejno učinkuje za veliko kožnih obolenj, njegova tinktura je posebej priljubljena kot pripravek za razne obkladke. Iz njegovih cvetnih listov je mogoče pripraviti poparek, katerega grgranje bo izboljšalo zdravje ustne votline.

Uživanje njegovih listov se sicer opušča, vendar lahko iz njega pripravite čaj, ki lajša menstrualne krče, blagodejno vpliva na prebavo, pospešuje izločanje žolča in znižuje holesterol. Poparek pripravimo tako, da eno do dve žlički posušenih ali svežih cvetov prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut.

Ognjičevo eterično olje na koži spodbuja rast novih, zdravih celic in tako spodbuja obnavljanje kože, zato je v Egiptu veljal kot pomlajevalna cvetlica. Tudi v naši ljudski medicini je izjemno priljubljen, na kar kažejo njegova različna imena, kot so neven, babji prstanec, sončica, primožek, ognjec, ringelc, in meseček.