Dominvrt.si

Predstavitev ljubljenčkov

/ Arhiv člankov
16.00 13. 10. 2012
Dominvrt

Jemenski kameleon

Živi v Savdski Arabiji in Jemnu. Naseljuje pol puščavske in savanske predele. Najraje se zadržuje na grmičevju in drevju, od 1 do 3 m visoko. Ta dnevna vrsta spada med večje kameleone, saj zrastejo samci preko 50 cm. Samci imajo ostrogo med prsti na zadnjih nogah in veliko večjo čelado na glavi kot samice, ki zrastejo le okoli 25 cm.
15.44 25. 04. 2012
Dominvrt

Agapornis

V naravi žive v gozdnatih savanah Tanzanije, kjer so močno ogroženi in zaščiteni s konvencijo CITES. Gojeni agapornisi niso zaščiteni. Obarvanost agapornisa v naravi je zelena, s črno glavico in belo obrobo okoli oči, rumenim ovratnikom ter rdečim kljunčkom. Gojeni agapornisi se pojavljajo v skoraj vseh barvnih odtenkih.
10.49 14. 02. 2012
Dominvrt

Kraljevi piton

Kraljevi piton je talna vrsta, naseljuje savane in suhe gozdove centralne Afrike, kjer se najraje zadržuje v podrtih deblih dreves. Kraljevi piton je ena najmanjših vrst pravih pitonov, saj odrasel meri v dolžino maksimalno 1,7 m, povprečna velikost se giblje okoli 1,3 m.
09.43 26. 01. 2012
Dominvrt

Orjaški škorpijoni

Vse v ujetništvu najpogostejše vrste žive v tropskih vlažnih pragozdovih in savanah Afrike ter Azije, kjer se skrivajo med listjem ter podrtimi debli dreves. Vsi škorpijoni so nočne živali, nekatere pragozdne vrste so aktivne tudi podnevi in v mraku.
09.41 26. 01. 2012
Dominvrt

Rozela in penant

Naravni življenjski prostor rozel in penantov so gozdovi, parki in predmestja Avstralije ter bližnjih otokov. Ploskorepe papige rozele in penanti so izredno barvite ptice in jih glede na vrsto lahko najdemo skoraj v vseh barvah.
09.41 26. 01. 2012
Dominvrt

Ptičji pajki

Najpogostejše gojene talne vrste naseljujejo polpuščavske predele srednje in južne Amerike, najpogostejše drevesne vrste (avicularia sp.) pa naseljujejo drevesa tropskega pragozda srednje in južne Amerike. Vsi ptičji pajki so nočne živali, nekatere pragozdne vrste so aktivne tudi podnevi in v mraku.
09.39 26. 01. 2012
Dominvrt

Riževec

Naravna razširjenost so nekateri otoki Indonezije, kot sta Java in Bali. Ptica zraste do 10 cm, je sive barve s črno belim vzorcem, kljun je rdeč in zelo močan, saj ga uporablja za trenje najtrših travnih semen kot je riž.
11.33 24. 01. 2012
Dominvrt

Degu

Domovina degujev je nižinsko polpuščavsko območje centralnega Čila, kjer je podnebje izrazito mediteransko. Tam živijo v pokrajini gosto poraščeni z raznim nizkim grmičevjem ter redkimi drevesi, prenočujejo v rovih ter skalnih razpokah.
11.32 24. 01. 2012
Dominvrt

Leopardji gekon

Naseljuje puščavske ter polpuščavske predele Afganistana, Iraka, Indije in Pakistana. Je nočna žival. Je nočni kuščar, ki se prebudi ob mraku in je aktiven vse do jutra. Spada med srednje velike gekone in zraste do 30 cm.
11.32 24. 01. 2012
Dominvrt

Veliki aleksander

Naravni življenjski prostor velikega aleksandra so gozdovi in pragozdovi jugovzhodne Azije. Aleksandri so izredno barvite ptice, osnovna barva je zelena, značilen za njih je barvni obroč okoli vratu, ki se pojavi pri starosti 1-1,5 leta.
10.27 23. 01. 2012
Dominvrt

Ameriški gož

Ameriški gož naseljuje gozdna sušna področja severne Amerike in bližino polj ter travnata področja od New Jerseyja na severovzhodu do severne Mehike na jugu. Ameriški gož je ena najbolj priljubljenih vrst podganaric. Odrasel meri v dolžino maksimalno 1,7 m, povprečna velikost se giblje okoli 1,3 m. Je izredno mirna vrsta in se hitro navadi na človeka.
10.26 23. 01. 2012
Dominvrt

Bradata agama

Obe vrsti živita v puščavah in polpuščavah centralne Avstralije. Obe vrsti sta dnevni živali. Manjša pritlikava agama zraste do 35 cm, navadna bradata agama do 60 cm. Obe sta izrazito toploljubni, manjša pritlikava agama potrebuje še nekoliko višje temperature od navadne bradate agame.
14.29 19. 01. 2012
Dominvrt

Grebenasti gekon

Naseljuje pragozdove Nove Kaledonije. Je nočni drevesni kuščar, ki se prebudi ob mraku in je aktiven vse do jutra. Zadržuje se na grmičevju, drevesastih praprotih ter drevju. Spada med manjše gekone in zraste do 20 cm.
14.28 19. 01. 2012
Dominvrt

Nimfa

Naravni življenjski prostor nimf so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost nimfe v naravi je siva z oranžnimi lički, samčki dobijo pri starosti nekaj mesecev rumeno glavico in izraziteje oranžna lička.
15.53 18. 01. 2012
Dominvrt

Činčila

Domovina činčile so kamnite puščave in polpuščave visokogorja Andov. Živijo na višini 3000 - 5000 metrov, kjer so izrazito hladne noči ter zmerno topli dnevi. Dan preživijo v rovih in skalnih razpokah. V naravi živita dve vrsti činčile in sta izredno ogroženi ter zaščiteni. Domača činčila ima z njima skupne prednike.
15.48 18. 01. 2012
Dominvrt

Mali Aleksander

Naravni življenjski prostor aleksandrov so gozdovi in pragozdovi Afrike ter jugovzhodne Azije. Aleksander se lahko nauči zelo dobro oponašati človeški glas, druge glasove ter glasbo.
15.35 18. 01. 2012
Dominvrt

Skobčevka

Naravni življenjski prostor skobčevk so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost skobčevke v naravi je živo zelena z rumeno zeleno glavico, samčki dobijo pri starosti nekaj tednov na nosnicah nad kljunom modro ali vijolično barvo.
15.32 18. 01. 2012
Dominvrt

Kanarček

Kanarčki so zelo udomačljivi ptički in se na lastnika hitro navadijo, z malo potrpljenja se navadijo prileteti na roko in se na lastnika tako navežejo, da so vedno ob človeku. Znani so primeri, da je pobegli kanarček ob klicih lastnika priletel nazaj. Kanarček izvira iz Madeirskih, Azorskih in Kanarskih otokov.
15.25 18. 01. 2012
Dominvrt

Velike papige

Velike papige naseljujejo različna področja srednje in južne Amerike, Afrike, Azije in Avstralije ter Nove Zelandije. Velike papige so po večini barvite ptice, odvisno od vrste. Po naravi so zelo radovedne in imajo močan značaj.
15.24 18. 01. 2012
Dominvrt

Avstralska zebrica

Naravna razširjenost zebrice so sušni predeli Avstralije. Najdemo jo v sušnih gozdovih, travnatih planjavah z redkimi drevesi, polpuščavah. Pogoj za preživetje je bližina pitnega vira vode. Ne najdemo je le na jugu ter skrajnem severu Avstralije.
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1030