Avtordoc. dr. Darja Kocjan Ačko
Korenovka, ki počasi izginja iz naših njiv in vrtov
Repa (Brassica rapa subsp. rapa) je ena najstarejših kmetijskih rastlin, korenovka za prehrano ljudi in krmo rejnih živali. Okrogel ali ovalen repast koren brez stranskih korenin je bel ali na vrhu belo vijoličast, meso v notranjosti pa gladko, hrustljavo in belo. Ima kratko rastno dobo in dobro uspeva v hladnejšem podnebju. Pri trajnostni usmeritvi kmetijstva jo uvrščajo med pokrovne posevke, ker varuje tla pred erozijo, zmanjšuje izpiranje hranil ter zapleveljenost vrtov in njiv.
Facelija: Večnamenska rastlina za čebelarje in vrtnarje
Vratičavolistna facelija je enoletna medovita rastlina iz botanične družine vodolistnic. V Evropo so jo prinesli v 19. stoletju iz Kalifornije kot okrasno in medovito rastlino. Največ jo sejejo v srednji Evropi za čebeljo pašo, pri trajnostni usmeritvi kmetijstva v novejšem času pa se pojavlja kot dosevek v kolobarju, s katerim lahko na vrtu ali njivi poskrbimo za hranila naravnega izvora, bodisi pri uporabi rastlin za zastirko ali podor.
Superživilo, ki je v preteklosti raslo praktično na vsaki njivi
Različne vrste volčjega boba uvrščamo v botanično družino metuljnic in agronomsko skupino zrnatih stročnic. Strupene in grenke snovi v rastlini in zrnju so vzrok, da so ga v preteklosti uporabljali več za izboljševanje rodovitnosti tal kot za prehrano. S trajnostno usmeritvijo kmetijske politike Evropske unije pa se kažejo nove možnosti za setev in uporabo volčjega boba, ne le grenkih sort sredozemskih vrst, ki so zaradi bogate olistanosti ustrezne za zeleno gnojenje, ampak tudi požlahtnjenih sladkih sort, katerih zrnje je nov alternativni vir beljakovin (30 do 40 %), odpornega škroba in prehranskih vlaknin.
Poljska rastlina, katere vrednost prepoznavajo celo čebelarji
Navadna ajda je nežito iz družine dresnovk, katere plod se uporablja za kašo in moko podobno kot plodovi žit. Smo v obdobju, ko se znova povečuje njena pridelava, celo tatarska ajda se po dvesto letih vrača na slovenske njive. Obe pridobivata pomen zaradi novih pogledov na trajnost v pridelavi, na zdravo prehrano, v kateri so funkcionalna in brezglutenska živila ter prehranska dopolnila, kamor spadajo tradicionalni in naravni farmacevtski zeliščni pripravki.
Teh škodljivcev se morate na svojih bučkah najbolj bati
Buče in bučke so v času rastne dobe izpostavljene številnim boleznim, ki povzročajo škodo na rastlinah, kar se odraža tudi v zmanjšanju velikosti in kakovosti pridelka plodov, to je bučnega mesa in semen. Povzročitelji bolezni so lahko glive, bakterije ali virusi. Samooskrbni vrtičkarji v prvi vrsti stremijo k izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje bolezni. Kljub možnosti uporabe sintetičnih kemičnih sredstev pa temelji tudi tržna pridelava buč in bučk v Evropski uniji na spoštovanju trajnosti.
Slovenska sorta krompirja, ki jo pobiramo med prvimi
V Sloveniji smo s krompirjem samooskrbni le polovično. Domača pridelava temelji na tujih sortah krompirja, čeprav imamo kar lepo število starih in novih domačih sort. Nove jedilne sorte krompirja po pridelku in kakovosti presegajo številne tuje, a jih pridelovalci in kupci ne poznamo dovolj.
Škodljivci na vrtu ne počivajo niti pozimi
Pozimi so na vrtovih in njivah prisotni različni organizmi, ki takoj, še posebej pa pozneje, če se prerazmnožijo, povzročajo škodo na gojenih rastlinah. Če jih razvrstimo od manjšega k večjemu, so to povzročitelji glivičnih bolezni, različne vrste polžev, glodavcev ter divjih toplokrvnih živali.