Med prebivalci in obiskovalci Ljubljane, ki radi zahajajo v hribe, je zagotovo najbolj priljubljena Šmarna gora. Hišni hrib bi ji lahko rekli. A se najde tudi veliko takšnih, ki imajo za svoj hišni hrib raje vrhove Polhograjskih Dolomitov, ki se razprostirajo zahodno od Ljubljane in ki ponujajo izredno prijetno pohodniško destinacijo – tako za rekreativce kot tudi za družine z mlajšimi otroki in starejše. Zatorej, če bi radi kakšno popoldne namesto na "Šmarko" sopihali na Svetega Jakoba, Katarino, Jeterbenk ali pa Polhograjsko Grmado in Tošč, ne odlašajte z odločitvijo, saj trenutno ta mali botanični raj skriva velike zaklade.

Mnogi, ki te aprilske dni hodijo ali tečejo na enega najlepših in tudi najbolj razglednih vrhov Polhograjskih Dolomitov – Grmado, ki ponuja veliko različnih dostopov (od lažjih do napornejših), se sploh ne zavedo, da le nekaj metrov pod vrhom trenutno cveti botanična znamenitost – blagajev volčin. 

Verjemite, tudi če niste ljubiteljski botanik, vas bo cvetlica navdušila – če ne z videzom, pa z vonjem. Res priporočam, da si vzamete čas in obiščete Polhograjsko Grmado ter si ogledate rastišče tega do leta 1873 še nepoznanega volčina. Rastišče boste našli ob potki, ki vodi z vrha proti kmetiji odprtih vrat Gonte in naprej proti najvišjemu vrhu Polhograjskih Dolomitov – Tošču. Blagajev volčin so zaradi ogroženosti zavarovali že leta 1898, sočasno s planiko. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je uvrščen med ranljive vrste (V), zato cvetlico spremljajte z razdalje in ne zapuščajte poti, saj bomo le tako ohranili njegovo že tako redko rastišče.

Odkritje, ki je prineslo kraljevi obisk

"Leta 1837 je eden od kmetov iz Polhovega Gradca graščaku Rihardu Ursiniju grofu Blagayu prinesel cvetočo vejico neznanega volčina. Blagay jo je poslal Henriku Freyerju, kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani, ki jo je opisal in imenoval po najditelju – blagajev volčin (Daphne blagayana)," piše na spletni strani visitpolhovgradec.si, kjer dobite vse pomembne informacije o tem, kaj vam ponuja Blagajeva dežela, kot se imenuje območje Polhograjskih Dolomitov. 

Novica o odkritju nove vrste volčina je takrat pomenila pravo botanično senzacijo, tako veliko, da si je rastišče te čudovite rastline prišel leta 1838 ogledat kar saški kralj Friderik Avgust II. Če boste obiskali Polhov Gradec in tamkajšnjo graščino, boste v njeni bližini, tik ob vznožju Polhograjske Gore s cerkvijo Svetega Lovrenca na vrhu, našli spomenik, ki priča o tem velepomembnem obisku. Prav kraljevi obisk pa je 'kriv', da se je blagajevega volčina prijel vzdevek kraljeva roža.

Kje ga najdete in kdaj je v razcvetu?

Če se boste odločili za obisk rastišča prelepih dišečih blagajk, potem morate to storiti čim prej, saj so v polnem razcvetu in ne bodo več dolgo cvetele. Blagajev volčin cveti v pomladnih mesecih, običajno konec marca in v aprilu, letos – tudi zaradi mile zime in hitre pomladi, pa je zacvetel nekoliko prej kot običajno.

Gre za nizek grmiček iz družine volčinovk, ki zraste do višine 30 cm. Ima socvetja rumenkastobelih cvetov na koncu poganjkov. Do 20 cvetov tvori belo kroglo. Njegov vonj je sladkast, močan in izredno prijeten, njegova rastišča pa v Sloveniji najdete na Polhograjski Gori, Polhograjski Grmadi, pa tudi na Zaplani in Kopitniku. Leta 2011 so odkrili njegovo najbolj severno ležeče rastišče v povodju Idrijce, natančneje na Skopici, a je rastišče izredno težko dostopno. Raste pa tudi v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Albaniji, Makedoniji, Grčiji, Bolgariji, Romuniji, na Hrvaškem ter v severozahodni Italiji, njegova rastišča pa so na apnencu in dolomitu.

Zanimivo je, da je bil blagajev volčin prvič odkrit že leta 1780, in sicer v bližini romunskega mesta Brašov, vendar je najditelj ocenil, da gre za alpski volčin. Skoraj sto let pozneje je drugi botanik na osnovi herbarijskega primerka ocenil, da ne gre za alpski volčin, pač pa za novo vrsto, ki jo je poimenoval po prvotnem najditelju lerchenfeldov volčin. A to ime ni obveljalo, saj po botaničnem kodeksu po prednostnem načelu obvelja prvo veljavno opisano ime, in to je bilo leta 1837 sprejeto ime blagajev volčin.