V srednji Evropi in tudi na Bližnjem vzhodu je ’božična pšenica’ poznana že tisočletja. V Slovenijo zanjo obstajajo različna poimenovanja; na Gorenjskem ji pravijo ’božično žito’, na Štajerskem ’kaljeno žito’, Dolenjci jo imenujejo kar ’pšenička’, v Beli krajini pa se je uveljavilo ime ’večno življenje’.

Božično pšenico nekateri sejejo 4. decembra na sv. Barbaro, spet drugi na Marijin praznik 8. decembra, najbolj priljubljen dan za setev pa je god. sv. Lucije 13. december. Za sejanje ne potrebujemo veliko. Poleg posode, v kateri jo bomo posejali, in pesti žita, ki ga v predprazničnem času lahko kupimo tudi v samopostrežnih prodajalnah, potrebujemo le še nekaj vate ali zemlje (odvisno od tega, za katero tehniko sejanja se bomo odločili) in nekaj vode.

Tehnika z vato

V posodo položite debelejšo plast vate in jo navlažite z vodo. Nanjo položite pšenico in vse skupaj postavite na topel in svetel kraj, na primer na okensko polico, kjer bo pšenica imela dovolj svetlobe in toplote, da vzklije. Čeprav je tak način sajenja zelo praktičen in je pšenica na mizi videti zelo lepo, je pomanjkljivost te tehnike, da lahko lep prizor spremlja tudi neprijeten vonj.

Tehnika z zemljo

Posodo napolnite z zemljo, vendar ne povsem do vrha. Nanjo enakomerno in po celi površini razporedite pšenico. Po njej posujte rahlo plast zemlje in jo položite nekam na toplo in svetlo, kjer bo imela dovolj svetlobe in toplote, da vzklije. Pred sajenjem lahko pšenico čez noč namočite v vodi. Ko je pšenica posejana, je nikar preveč ne zalivajte, da semena ne bi splesnela ali da listi ne bi porumeneli.

Lahko pa poskusite in božično pšenico vzgojite brez česar koli. Krožniček s pšenico položite na toplo (lahko tudi na radiator, če ni prevroč) in pšenico vsak dan poškropite z nekaj kapljicami vode. Svetloba, toplota in vlaga so vse, kar božična pšenica potrebuje.

Ko pšenica zraste, jo lahko povežete z rdečo vrvico in okrasite s svečo. Po božiču pšenico postavite nekam, kjer jo bodo lahko pojedle ptice.