Prenovljeno stanovanje slovenske arhitektke, ki izgleda kot iz časov Jugoslavije

Ob misli na stanovanje iz obdobja Jugoslavije bi marsikdo pomislil na temačne sobe, starinske vzorce tapet ter nepraktično razporeditev. In prav bi imel. Toda Nina Savič je že ob študiju arhitekture spoznala vrednost notranjega oblikovanja iz druge polovice preteklega stoletja ter se sprva pogumno spustila v svet restavracije svetil ter kmalu še drugih kosov pohištva.

Kljub temu, da je že zgodaj na svoji poti začutila željo po restavriranju in ponovni obuditvi starejših kosov pa je v času študija arhitekture sodelovala tudi v najrazličnejših projektih, vsa ta znanja in spretnosti pa so ji prišla še kako prav pri njenem prvem celostnem podvigu – prenovi stanovanja.

"Lani sem opremila interier pop up trgovine v Plečnikovi trafiki na Prešernovem trgu, v letih 2016-2019 pa sem bila članica kolektiva Prostorož, znotraj katerega sem ustvarila dve prenovi Snaginih igralnic v BTC Cityju in sodelovala pri ureditvah javnih prostorov (večinoma igrišč in prostorov druženja). Koordinirala sem tudi projekt začasne rabe Eksperimentalni prostor Teren na Masarykovi ulici, kjer je bil fokus na ponovni uporabi gradbenih odpadkov, " na kratko povzame svoje izkušnje.

Nedavno je tako odprla vrata svojega stanovanja pod katerega se je podpisala kot oblikovalka in arhitektka.

"... stanovanje je prvi interier, pod katerega sem se podpisala sama, me pa opremljanje s ponovno uporabljenimi kosi že nekaj časa spremlja, " nam je zaupala ter dodala: "Svetila so ponavadi na vrsti na koncu, ampak ni nujno, če bi nekdo želel oblikovati prostor okrog določenega kosa, bi bilo tudi to lahko zanimivo izhodišče."

Stanovanje, veliko 64m2, se nahaja v visokem pritličju meščanske stavbe na Taboru v Ljubljani. Glavno vodilo je bilo ustvariti prostoren, pretočen in svetel prostor, kar je Savičeva dosegla s krožno zasnovo, omogočeno s ponovno vzpostavitvijo vrat med obema sobama, razširitvijo prehoda v kuhinjo in umestitvijo notranje okenske niše med kuhinjo in hodnikom. 

Utesnjeni, lahko bi rekli celo temačni prostori so tako dobili povsem novo, svežo podobo – a vendar s pohištvom in dodatki, ki nosijo svojo zgodbo.

Sam tloris stanovanja je zasnovan tako, da omogoča različne postavitve opreme glede na spreminjajoče se potrebe bivanja. Fiksno je umeščena le kuhinja, izdelana iz lakiranega mediapana.

Uporaba starih kosov nikakor ne pomeni kopičenja stvari, ampak skrben premislek kaj je tisto, kar nam lahko še vedno služi – čeprav morda v novi obliki – in česa se je bolje znebiti ali podariti, pravi naša sogovornica: "Zagotovo prenovljeno stanovanja poskrbi za sveže in sodobno ozadje, pri opremljanju pa pazim na to, da imajo kosi svoj prostor, da 'dihajo'. Stara stanovanja sčasoma postanejo konglomerat stvari in opreme, vendar ko so določeni kosi izpostavljeni, čisto drugače zaživijo. Pomemben vidik je tudi to, da pri snovanju kosov uporabim samo nekatere stare dele, katerem vključim v nov kos, ki ga izdela mizar. Tako dobimo premišljen in uravnotežen miks vintage elegance in svežine sodobnega."

Prav to - zračnost prostorov je bilo tudi eden glavnih vodil pri načrtovanju, pri čemer je pomembno, da kljub nostalgiji ne ohranjamo predmetov samo zato, ker nam jih je škoda zavreči.  

"Večina pohištva in svetil je pridobljena iz druge roke – najdena na spletnih platformah, v zbirnih centrih ali podedovana. Namesto klasične obnove so bili številni predmeti reinterpretirani. Iz posameznih delov so nastale nove, unikatne omarice. Visoka turkizna omara v kuhinji je npr. sestavljena iz vratc kopalniških omaric, omarica za rože pa je bila včasih akvarij." 

Na vprašanje kako se lotiti tako zahtevnega projekta Nina Savič odgovarja: "Prenove smo se lotili tako, da smo najprej celovito prenovili stanovanje z mislijo, da bo vanj možno postavljati različne kose posameznega pohištva, fiksna je le kuhinja. Zamenjane so bile vse inštalacije, tlaki, notranja vrata in kopalnica. Dodatno smo razširili prehod v kuhinjo in ponovno vzpostavili vrata med sobama in s tem omogočili krožno zasnovo. Prostor dodatno vizualno razširi nova okenska niša med jedilnico in hodnikom, na mestu kjer so bila glede na originalne načrte nekoč vrata. Tako da prenove sem se lotila najprej z arhitekturnim razmislekom o prostoru in njegovi funkcionalnosti. Prenovljen interier pa sem nato postopoma polnila z izbranimi kosi pohištva in svetil ter pazila, da so kljub raznovrstnosti skladna. "

"Vsaka prenova prinese izzive, ki jih od začetka težko predvidiš. Če znamo takšne izzive pravilno nasloviti, lahko naš prostor naredijo celo bolj unikaten. V mojem primeru so bila to tla, saj sem na začetku želela obdržati parket v sobah – ribjo kost. Tekom procesa se je izkazalo, da sta tako parket kot podlaga v delu sobe zelo poškodovana in odločili smo se za menjavo. Prednost te odločitve je bil enoten tlak v vseh prostorih, kar je dodatno vizualno povezalo prostor, " za konec še pojasni Savičeva.