Teh 5 jesenskih navad povečuje vlago v stanovanju in tveganje za plesen

Ko topel in vlažen zrak pride v stik s hladno površino, se vodna para spremeni v drobne kapljice. Temu pojavu pravimo kondenzacija. Jeseni in pozimi je pogostejša, saj so stekla in zunanje stene hladnejši, okna pa zaradi mraza pogosto odpiramo redkeje.

Kot pojasnjujejo na spletni strani mesta Oxford, kondenzacijo spodbujajo trije dejavniki: preveč vlage v zraku, slabo prezračevanje in nizka temperatura v prostoru. Če se voda redno nabira na okenskih policah, v kotih ali za pohištvom, se lahko sčasoma razvije plesen.

Občasne kapljice na steklu same po sebi še ne pomenijo resne težave. Bolj zaskrbljujoče je, če se pojavljajo vsak dan, se vlaga zadržuje tudi na stenah ali se v prostoru širi zatohli vonj.

Ko se temperature spustijo, perilo težje sušimo na prostem. Zato stojalo pogosto prestavimo v dnevno sobo ali spalnico, kjer lahko mokra oblačila več ur ali celo dni oddajajo vlago v zrak.

To je ena od navad, ki lahko jeseni močno poveča količino vlage v stanovanju. Če prostor ob tem slabo zračimo, se vodna para zadržuje v notranjosti in se začne nabirati na hladnejših površinah.

Britanska organizacija National Energy Action opozarja, da lahko sušenje perila v notranjih prostorih v zrak sprosti precej vlage. Če je mogoče, perilo zato sušimo zunaj ali v dobro prezračevanem prostoru. Če ga sušimo v stanovanju, izberimo prostor z delujočim prezračevalnim sistemom oziroma možnostjo zračenja. Stojala ne postavljajmo neposredno ob radiator.

Ko zunaj postane hladno, številni ljudje okna odpirajo precej redkeje kot poleti. Tako želijo ohraniti toploto in zmanjšati stroške ogrevanja, vendar lahko s tem v stanovanju zadržijo tudi vlago, ki nastaja pri vsakodnevnih opravilih.

Med kuhanjem, prhanjem, pranjem in celo dihanjem v zrak sproščamo vodno paro. Če ta nima poti iz prostora, se njena količina povečuje.

Kanadsko ministrstvo za zdravje v svojih priporočilih za preprečevanje vlage in plesni svetuje redno uporabo kuhinjskih nap in kopalniških ventilatorjev ter prezračevanje prostorov. Pomembno je, da zračimo tudi v hladnejših mesecih, po možnosti kratko in učinkovito, namesto da bi bila okna ves dan priprta.

Vroča prha ali kopel ustvarita veliko vodne pare. Če po umivanju takoj zapremo vrata kopalnice in ne vključimo prezračevanja, se lahko vlaga zadržuje na ploščicah, ogledalu, stropu in v fugah.

Kopalnico po prhanju dobro prezračimo, vključimo odvodni ventilator in ga pustimo delovati še nekaj časa. Če imamo okno, ga odpremo, kadar je to mogoče in varno. Vrata naj med prhanjem ostanejo zaprta, da se para ne širi v preostale prostore.

Podobno velja za kuhinjo. Med kuhanjem uporabljajmo napo, lonce pokrijmo s pokrovkami in po potrebi prezračimo. Tako zmanjšamo količino pare, ki se nabira v stanovanju.

Omara, postelja ali kavč, ki stojijo tik ob zunanji steni, lahko ovirajo kroženje zraka. Za pohištvom se zato lažje zadržujeta hladen zrak in vlaga, površina pa se počasneje suši.

Posledica so lahko temne pike plesni na steni ali hrbtni strani pohištva, čeprav je preostali del sobe videti povsem suh.

Na spletni strani britanskega mesta Oxford priporočajo, da med pohištvom in steno pustimo nekaj prostora, zlasti ob zunanjih stenah. Omare tudi redno pregledamo, saj se lahko plesen razvije na mestih, ki jih dolgo ne pogledamo.

Jeseni se pogosto zgodi, da stanovanje močno ogrejemo šele takrat, ko nas začne zebsti, nato pa ogrevanje spet izključimo. Če stene in druge površine ostajajo hladne, se lahko vlaga na njih še naprej nabira.

Britanske smernice za preprečevanje vlage in plesni pojasnjujejo, da sta poleg prezračevanja pomembna tudi ustrezno ogrevanje in toplotna učinkovitost stavbe. Cilj ni po nepotrebnem ogrevati praznega stanovanja, temveč preprečiti, da bi bili prostori dlje časa zelo hladni, zlasti če se v njih nabira vlaga.

Če se kondenzacija kljub rednemu zračenju in ustreznemu ogrevanju nadaljuje, je smiselno preveriti še toplotne mostove, stanje oken, morebitno zamakanje in delovanje prezračevalnega sistema.

Za začetek vsako jutro preverimo okna in okenske police. Kapljice obrišemo, da voda ne zastaja na okvirjih in okoliških površinah. Nato prostore redno prezračimo, posebno pozornost pa namenimo kuhinji, kopalnici in prostoru, v katerem sušimo perilo.

Pomaga tudi, če med pohištvom in zunanjimi stenami pustimo nekaj prostora, uporabljamo kuhinjsko napo ter po prhanju poskrbimo za odvajanje pare. Če je vlaga trdovratna, lahko z merilnikom spremljamo relativno vlažnost zraka in lažje ugotovimo, ali se težava ponavlja.

Pomembno je tudi vedeti, da za vlago niso vedno krive samo vsakodnevne navade. Kot poudarjajo britanske državne smernice za preprečevanje vlage in plesni, so lahko vzroki tudi slabo prezračevanje, nezadostno ogrevanje, pomanjkljiva izolacija ali gradbene napake. Če se plesen vrača ali so stene stalno mokre, zgolj brisanje oken ne bo dovolj – poiskati je treba vzrok in ga odpraviti.

Viri: Oxford City Council, National Energy Action, Health Canada, GOV.UK