Pravilno shranjevanje prešitih odej: Kako ohraniti družinsko dediščino

Največ napak se zgodi, še preden odejo sploh pospravimo. Čeprav se zdi čista, lahko v vlaknih ostanejo sledovi kože, prahu, maščobe ali vlage, ki sčasoma poškodujejo tkanino.

Pred daljšim shranjevanjem je pomembno, da odejo pregledamo in odstranimo morebitne madeže. Pri dragocenih ročno izdelanih prešitih odejah strokovnjaki svetujejo previdnost pri pranju, saj lahko agresivna čistila ali visoke temperature poškodujejo občutljiva vlakna.

Ameriški inštitut za varovanje tekstilne dediščine The Textile Conservation Center opozarja, da je pri starejših in ročno izdelanih tekstilih bolje uporabiti nežne postopke čiščenja ter se izogibati nepotrebnemu pranju, ki lahko pospeši obrabo materiala.

Najpomembnejše pravilo: odeja mora biti pred shranjevanjem popolnoma suha. Že majhna količina ujete vlage lahko povzroči neprijeten vonj, plesen in oslabitev vlaken.

Plastična embalaža je sicer praktična, vendar za dolgoročno shranjevanje prešitih odej ni najboljša izbira. Plastika lahko zadržuje vlago in preprečuje kroženje zraka, kar poveča možnost poškodb.

Boljša izbira so:

- bombažne vreče za shranjevanje,

- prevleke iz zračnega blaga,

- čiste bombažne rjuhe, v katere odejo zavijemo.

Po priporočilih britanskega muzeja Victoria and Albert Museum, ki hrani veliko zbirko zgodovinskih tekstilov, je pri shranjevanju občutljivih tkanin pomembno, da imajo možnost "dihanja" in niso izpostavljene materialom, ki bi lahko sproščali škodljive snovi.

Marsikdo prešito odejo več let hrani zloženo v omari. Težava je, da se na mestih pregibov sčasoma pojavijo trajne gube, vlakna pa postanejo bolj obremenjena.

Če gre za starejšo, ročno izdelano ali posebej dragoceno odejo, je pogosto boljša rešitev, da jo nežno zvijemo okoli debele cevi ali druge opore, nato pa zaščitimo z bombažno prevleko.

Če jo vseeno zlagamo, je priporočljivo, da pregibe občasno spremenimo. Tako preprečimo, da bi bila ista mesta več let pod pritiskom.

Pravilno mesto je enako pomembno kot način shranjevanja. Odeje ne sodijo:

- na podstrešje z velikimi temperaturnimi spremembami,

- v vlažno klet,

- neposredno ob radiatorje,

- na mesta z veliko sončne svetlobe.

Najbolj primeren je suh, temen prostor s stabilno temperaturo.

Po podatkih organizacije Smithsonian National Museum of American History lahko svetloba dolgoročno povzroči bledenje barvil in oslabitev tekstilnih vlaken, zato muzeji dragocene tkanine hranijo zaščitene pred neposredno svetlobo.

Molji in drugi tekstilni škodljivci imajo radi naravna vlakna, zato so lahko nevarni predvsem za odeje iz volne, bombaža ali mešanih materialov.

Namesto močnih kemičnih sredstev, ki lahko pustijo vonj in poškodujejo tkanino, se pogosto uporabljajo bolj nežne rešitve:

- redno prezračevanje prostora,

- čiščenje omar,

- naravni repelenti, kot sta sivka ali cedrov les.

Pomembno je tudi, da odeje ne shranjujemo skupaj z umazanim tekstilom ali v prostoru, kjer se nabira prah.

Pogosta napaka je, da ljudje odejo pospravijo za več let in nanjo pozabijo. Tudi pri pravilnem shranjevanju je dobro, da jo vsaj nekajkrat na leto pregledamo.

Odejo lahko nežno vzamemo iz omare, prezračimo in preverimo, ali so se pojavili:

- madeži,

- vonj po vlagi,

- poškodovani šivi,

- sledi škodljivcev.

Pri ročno izdelanih odejah je to še posebej pomembno, saj lahko manjša poškodba sčasoma postane večja.

Prešite odeje so narejene za uporabo, vendar starejši in bolj občutljivi kosi potrebujejo nekoliko drugačno nego. Če gre za družinsko dediščino ali ročno delo, je vredno razmisliti, ali jo uporabljamo vsak dan ali jo hranimo predvsem kot spomin.

Dobra zaščita ne pomeni, da mora odeja ostati zaprta v omari. Pomeni, da jo uporabljamo premišljeno in ji omogočimo, da ostane lepa tudi čez desetletja.

Pravilno shranjena prešita odeja lahko preživi več generacij. Nekaj minut pozornosti pri čiščenju, izbiri prostora in zaščiti materiala lahko pomeni razliko med odejo, ki bo razpadla v nekaj letih, in tisto, ki bo nekoč pripovedovala svojo zgodbo tudi naslednjim družinskim članom.

Viri: The Textile Conservation Center, Victoria and Albert Museum, Smithsonian National Museum of American History, National Trust for Historic Preservation