Burj Al Babas se nahaja nedaleč stran od Črnega morja. Nekdaj je obljubljalo nešteto čudovitih domov za najbogatejše, danes pa stavbe tam propadajo, o sledovih prebivalcev pa ni ne duha ne sluha.
Mesto v Turčiji, nedaleč stran od Črnega morja, je namreč polno napol dokončanih, popolnoma zapuščenih mini gradov – natančneje, kar 587. Načrti graditeljev, da ustvarijo luksuzno stanovanjsko sosesko se, kot je danes jasno videti, niso uresničili.
Visokoleteče zamisli graditeljev
Prvotno je bil Burj Al Babas načrtovan kot razkošen, veličasten urbani kompleks, ki bi ponujal videz kraljevskega življenja za vsakogar, ki je pripravljen odšteti od 370.000 do 500.000 dolarjev za svojo majhno palačo – kar v evrih znese med 312.000 in 422.000 evrov. Poleg stanovanjskih enot bi prebivalcem ponudili tudi številne trgovine, butike in podobno.
Tja so nameravali privabiti bogate Arabce, ki bi jih premamila tudi bližina Črnega morja. Tisti, ki jih jug Francije ali severovzhodna konica Španije ni zanimala, bi tako lahko uživali v sredozemskem podnebju s pogledom na zeleni turški gozd.
Vsaka vila bi se ponašala tudi s talnim ogrevanjem in jacuzzijem v vsakem nadstropju. Tudi v sedanjem stanju je vizija za Burj Al Babas še vedno očitna - evropski luksuz na Bližnjem vzhodu.
Več domov sicer že prodanih
Burj Al Babas torej sestavlja več kot 500 večnadstropnih gradov, od katerih je bila približno polovica do leta 2019 že prodana. Po vrsti nesrečnih svetovnih dogodkov je turško gospodarstvo presahnilo, zaradi česar je danes usoda te vasi negotova.
Zaenkrat dolina, posejana z dvorci, ostaja soseska praznih, napol dokončanih lupin, ki so neprimerne za življenje. Od daleč je s sivimi strehami videti kot iz Disneyjevega filma – toda pogled od blizu pokaže njeno srhljivo postapokaliptično vzdušje z vrstami delno dokončanih gradov, neenakomerno ureditvijo okolice in brez znakov življenja. Prazna vas je milo rečeno srhljiva – kot bleščeče mesto, ki ga je opustošila vojna.
Kje se je v načrtih zalomilo?
Gradnja se je začela leta 2014 in naj bi trajala štiri leta, vendar so bili graditelji v istem letu zaradi finančnih težav prisiljeni razglasiti stečaj.
Dodatno oviro so predstavljali domačini, ki so se zgražali tako nad estetiko domov kot nad poslovnimi praksami podjetja, ki jo je gradilo. Po poročanju lokalnih novic so bili mnogi razočarani, ker gradovi niso bili podobni ničemur v okolici, zlasti ne zgodovinskim dvorcem v otomanskem slogu. V tožbi so jim očitali tudi, da je podjetje z gradnjo uničilo drevesa in škodovalo okolju.
Turško gospodarstvo se je nato v letih po začetku projekta soočalo s težavami, razvijalci pa so kmalu nakopičili 27 milijonov dolarjev dolga. Zaradi kombinacije slabih odločitev in slabega časa je bila gradnja ustavljena. Svoje je prispevala še svetovna pandemija, ki je zaustavila vsa dela.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV