Rosna okna, zatohlost, vlaga: 5 znakov, da vaš dom ne diha dovolj

Stara okna so praviloma slabše tesnila, zato je skozi različne špranje ves čas prihajalo do nenadzorovane izmenjave zraka. To je pomenilo večje toplotne izgube, hkrati pa tudi stalno izmenjavo zraka.

Sodobna okna tesnijo bistveno bolje. Če temu dodamo še dobro izolirano fasado, postane dom precej bolj zrakotesen.

Vlaga pa v stanovanju nastaja vsak dan. Ustvarjamo jo z dihanjem, kuhanjem, tuširanjem, pranjem in sušenjem perila. Če je ne odvajamo dovolj učinkovito, se lahko začne nabirati na hladnejših površinah, denimo na okenskih steklih, okvirjih in zunanjih stenah.

1. Okna so zjutraj rosna

Kondenz na notranji strani stekel, okvirjih ali okenskih policah je eden najbolj očitnih znakov povečane vlage. Pogosto je najbolj izrazit prav v spalnici, kjer ponoči več ur dihamo v zaprtem prostoru.

2. V vogalih ali za pohištvom se pojavlja plesen

Posebej pozorni bodite na zunanje stene, kote prostorov in mesta za večjimi omarami, kjer zrak slabše kroži. Dolgotrajna kombinacija vlage in hladnejše površine ustvarja ugodne pogoje za nastanek plesni.

3. Zrak v spalnici je zjutraj zatohel

V zaprti spalnici se ponoči povečuje koncentracija ogljikovega dioksida in drugih snovi v zraku. Če se zbudite v prostoru, ki deluje težak in zatohel, je to dober znak, da bi bilo treba izboljšati izmenjavo zraka.

4. Kopalnica ostaja vlažna še dolgo po tuširanju

Ogledalo je še dolgo zarošeno, brisače se počasi sušijo, na fugah pa se začnejo pojavljati temne lise. Kopalnica je zaradi velike količine vodne pare eden prvih prostorov, kjer se pokaže nezadostno prezračevanje.

5. Vonjave se dolgo zadržujejo v stanovanju

Vonj po kuhanju, vlagi, hišnih ljubljenčkih ali zatohlih omarah, ki kljub čiščenju ne izgine, je lahko še en znak, da se zrak ne izmenjuje dovolj pogosto.

Če pri svojem domu prepoznate več teh znakov, je smiselno preveriti, kako učinkovito ga prezračujete.

Vsi našteti znaki so vidni ali zaznavni. Nekaterih tveganj pa ne moremo ne videti ne vonjati. Mednje sodi radon, naravni radioaktivni plin brez barve in vonja, ki prihaja iz tal in se lahko kopiči v zaprtih, premalo prezračenih prostorih. Ob dolgotrajni izpostavljenosti velja za enega pomembnih dejavnikov tveganja za pljučnega raka, v delih Slovenije z ustrezno geološko podlago pa so izmerjene vrednosti lahko povišane.

Ker radon vstopa iz tal in ostaja v zraku, je stalna izmenjava zraka eden najučinkovitejših ukrepov za zniževanje njegove koncentracije v bivalnih prostorih. Prezračevalna enota, ki neprekinjeno dovaja svež zrak in odvaja zastanega, zato ne skrbi le za vlago in zatohlost, temveč tudi za ta manj viden del kakovosti bivanja.

Najpreprostejši ukrep je redno prezračevanje. V hladnejših mesecih je učinkoviteje okna za nekaj minut odpreti na stežaj in ustvariti prepih, kot pa jih več ur puščati priprta. Po kuhanju in tuširanju je dobro čim prej odvesti odvečno vlago, večje kose pohištva pa nekoliko odmakniti od hladnih zunanjih sten.

Toda klasično prezračevanje zahteva redno odpiranje oken, kar ni vedno praktično. Če imate doma mačke, odprta okna predstavljajo tudi varnostno tveganje, saj lahko žival pade skozi okno ali se poškoduje pri poskusu izhoda, mačke pa prav okenske police pogosto izberejo za svojo najljubšo opazovalnico. Ko nas ni doma ali ponoči, so okna praviloma zaprta, pozimi pa z vsakim prezračevanjem izgubimo tudi del toplote.

Alternativa je zato nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote oziroma rekuperacija. Sistem odvaja izrabljen zrak in dovaja svežega, pri tem pa del toplote iz odpadnega zraka prenese na zrak, ki prihaja v prostor.

Bistvo takšne enote je prezračevanje: nenehen dovod svežega zraka, ki odvaja vlago, ogljikov dioksid in vonjave. Rekuperacija je pri tem nadgradnja, ki poskrbi, da ob prezračevanju ne izgubljamo toplote. Sama po sebi vlage in zatohlosti ne odpravi, omogoča pa, da prostore prezračujemo tudi pozimi, ne da bi ogrevali okolico.

Za že dokončane hiše in stanovanja so praktična možnost lokalne prezračevalne naprave z rekuperacijo, ki ne potrebujejo prezračevalnih kanalov po celotnem domu. Namestijo se neposredno skozi zunanjo steno, zato so primerne tudi za stanovanja v blokih.

Ena takšnih je Schiedel BSK Zephyr. Njene glavne prednosti so:

- do 90-odstotni izkoristek vračanja toplote, zato pri prezračevanju izgubimo manj toplote;

- vgradnja brez večjih gradbenih posegov – skozi zunanjo steno je potrebna odprtina, brez razvodov in spuščenih stropov;

- možnost vgradnje tudi v višjih nadstropjih, saj montaža poteka iz notranjosti stanovanja;

- nočni način delovanja, primeren tudi za spalnice;

- samodejno prilagajanje glede na vlago s pomočjo vgrajenega senzorja.

Prav radon je razlog, da Schiedel ponuja najmodernejši senzor Clervo. Ta je edini v Sloveniji, ki poleg vlage, CO in delcev neprekinjeno meri tudi radon, ob previsoki vrednosti pa ne le opozori: povezan s prezračevalno enoto z rekuperacijo sam vklopi prezračevanje in ga umiri, ko je zrak urejen.

Število naprav je odvisno od velikosti in razporeditve prostorov, števila stanovalcev ter obstoječega načina prezračevanja. Zato je pred nakupom smiseln izračun za konkreten dom.

Pri Schiedlu je takšen izračun brezplačen in neobvezujoč, ob njem pa lahko preverite tudi možnosti pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada za prezračevalne naprave z vračanjem toplote.

Če se vam z začetkom hladnejših dni znova rosijo okna, se v prostorih zadržuje vlaga ali je zrak zjutraj zatohel, je smiselno način prezračevanja preveriti še pred začetkom kurilne sezone.

Naročnik oglasne vsebine je Schiedel d.o.o.