Očarljiva alpska cvetlica, ki se odlično obnese na domačem skalnjaku

Planika je alpska rastlina, znana po svojih značilnih belih cvetovih in simboličnem pomenu. Ti so že od nekdaj privlačili ljudi, kar je žal povzročilo množično nabiranje ter prodajanje, ki je pripeljalo do tega, da je bila planika v prejšnjem stoletju močno ogrožena. Danes velja za zaščiteno rožo in je pravzaprav ena prvih, ki je prejela ta naziv ali bolje rečeno varstvo s strani državnih zakonov.

Pogosto jo povezujemo z Alpami, čeprav v resnici izvira iz Azije. Zaradi svoje odpornosti in prilagodljivosti ter seveda čudovitega videza je postala priljubljena izbira za skalnjake in vrtove, saj ustvarja avtentično alpsko vzdušje.

Merkurjev svetovalec o cvetovih planike: "Planika cveti od julija do septembra, vendar je cvetenje odvisno tudi od sorte in pogojev rasti. To, kar občudujemo kot cvet planike, so v resnici belo- srebrni ovršni listi, drobni rumeni cvetovi pa so v sredini."

Če želimo, da planika na našem vrtu dobro uspeva, ji moramo zagotoviti dobro odcedno zemljo, dovolj sonca in zaščito pred prekomerno vlago, zlasti v zimskem času. Čeprav je prilagojena na nizke temperature, ne prenese stoječe vode, saj ta lahko hitro povzroči gnitje korenin.

Dodajanje apnenca v zemljo je prav tako koristno, saj planika preferira rahlo alkalna tla:"... v naravi raste na skalnatih pobočjih, zato potrebuje podobno sestavo tal. Zanesljivo ne bo uspevala v težkih, zbitih, glinastih tleh. Taka tla so hladna, mokra in povzročajo gnitje korenin. Za večjo propustnost in ustreznejšo PH vrednost tal je dobro dodati pesek (zdrobljen apnenec) ali droben prod," še svetujejo v Merkurju.

Pri sajenju te gorske cvetlice je ključnega pomena izbira ustrezne lokacije. Planika potrebuje vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe dnevno, da lahko uspešno raste in razvija cvetove. Čeprav prenese tudi delno senco, bo v tem primeru cvetenje manj obilno. Planika dobro uspeva na skalnatih tleh, ki posnemajo njeno naravno okolje.

Merkurjev svetovalec priporoča sajenje spomladi ali zgodaj jeseni: "Najboljši čas za sajenje je pomlad (marca, aprila ali maja) ali zgodnja jesen (rastlina potrebuje pred zimo čas, da se dobro vraste v zemljo). Glede na to, da so sadike vzgojene v lončkih, lahko sadite tudi kasneje, v poletnem času; pomembno je, da skrbite za zadostno vlago v tleh. Komaj posajene rastline še niso vraščene in so odvisne predvsem od vlažnosti koreninske grude. Lahko pa jih poleti posaditev v posode, v jeseni pa na gredice oziroma skalnjake."

Planika se na skalnjakih odlično obnese, saj ta posnema njeno naravno okolje tako po videzu kot po rastnih razmerah. Skalnjaki namreč ponujajo idealno kombinacijo dobro odcedne zemlje, sončne lege in rahlo alkalnih tal, kar je za planiko ključnega pomena. Poleg tega kamenje v skalnjaku pomaga zadrževati vlago v tleh in ščiti rastline pred izsušitvijo v vročih poletnih mesecih. Skalnjaki na ta način pogosto posnemajo naravna rastišča planike v visokogorju, kar ji omogoča, da se počuti kot doma.

Pri umeščanju planike v sklanjak je pomembno upoštevati velikost in rastne navade rastline. Ker planika raste počasi in tvori majhne, kompaktne blazaste liste, jo sadimo v ospredje skalnjaka ali na mesta, kjer ne bo prekrila drugih rastlin. Pri izbiri spremljevalnih rastlin pazimo tudi, da imajo le-te podobne zahteve glede tal, vlage in sončne svetlobe.

"Planike lahko uspevajo ob rastlinah, ki imajo podobne rastne zahteve. Take so: netreski, nizke sorte homulic, različni timijani. Vendar mora imeti vsaka dovolj prostora. Če pogledamo v planinski svet, se planike ne skrivajo v 'goščavi' drugih rastlin, pač pa kraljujejo same zase, v objemu skalnih razpok in skalnih jas. Tako nekako naj bo tudi na skalnjaku ali v posodi," svetujejo v Merkurju.

Redno odstranjevanje plevela je nujno, da preprečimo, da bi plevel konkuriral planiki za hranila in prostor. Prav tako je priporočljivo, da v sušnih obdobjih planiko dodatno zalivamo, vendar pazimo, da ne pretiravamo z vodo. Z ustrezno oskrbo bo planika na skalnjaku dolgo cvetela in krasila naš vrt s svojo edinstveno lepoto.

Planike lahko sadimo tudi v korito, svetuje Merkurjev strokovnjak in ob tem podaja nekaj nasvetov: "Glede na to, da je trajnica in bo v koritu uspevala več let, izberemo malo večje korito kot pa za balkonske rastline. Predvsem pa je važno, da ne uporabimo zemlje z vrta ali tiste za sajenje rož. Substrat mora biti zelo zračen, lahek, propusten. Izberemo lahko prst za kaktuse in sukulente, ki ji dodamo apnenčast pesek. Posoda mora imeti na dnu luknje za iztekanje odvečne vode. Nanje natrosimo sloj prodnikov ali glinoporja. Izberemo glinaste lonce in ne plastičnih. Glina je material, ki diha, v takih loncih se prst ne pregreva, kar je pomembno za dobro uspevanje."

Pri sajenju v lončke torej uporabimo specialno zemljo za skalnjake ali mešanico navadne zemlje, peska in perlita. Po sajenju planiko rahlo zalijemo, vendar pazimo, da z vodo ne pretiravamo. Nadalje zalivamo le, ko je zemlja suha na otip. Izogibamo se gnojenju, saj planika dobro uspeva v revnih tleh.

Poleg osnovnih zahtev glede tal, lege in vlage, je pomembno tudi, da planiko redno opazujemo in pravočasno ukrepamo, če opazimo kakršnekoli težave. Planika je sicer dokaj odporna rastlina, vendar jo lahko napadejo nekatere bolezni ali škodljivci. Najpogostejša težava je gnitje korenin, ki se pojavi zaradi prekomerne vlage. V tem primeru je treba rastlino presaditi v svežo, dobro drenirano zemljo in zmanjšati zalivanje. Planiko lahko napadejo tudi uši ali pršice, ki se jih znebimo z uporabo insekticidov ali naravnih pripravkov. Pomembno je, da uporabljamo le preverjene in okolju prijazne proizvode, da ne škodujemo planiki in drugim rastlinam v vrtu.

Prav tako je priporočljivo, da planiko razmnožujemo vsakih nekaj let, bodisi s semeni bodisi z delitvijo. Razmnoževanje s semeni je sicer dolgotrajnejše, vendar nam omogoča, da dobimo večje število novih rastlin. Delitev pa je enostavnejša in hitrejša, vendar jo lahko izvedemo le na starejših rastlinah, ki imajo dovolj korenin za delitev. Ne glede na način razmnoževanja je pomembno, da mladim rastlinam zagotovimo ustrezne pogoje za rast in razvoj.

V zimskem času je planiko potrebno zaščititi pred prekomerno vlago in ekstremnimi temperaturami. Čeprav je odporna na mraz, lahko dolgotrajna izpostavljenost stoječi vodi povzroči gnitje korenin. Zato je priporočljivo, da jo prekrijemo z vejami ali smrečjem, ki jo bodo zaščitili pred snegom in dežjem. Prav tako je pomembno, da preverimo drenažo in po potrebi odstranimo sneg ali led, ki se nabere okoli rastline. Če gojimo planiko v lončku, jo prestavimo na zaščiteno mesto, kot je na primer hladna greda ali garaža - nikoli v pretopel prostor, saj potrebuje obdobje mirovanja, da lahko naslednje leto ponovno zacveti.