1. Stari šolski izdelki in zvezki
Risbe iz vrtca, prvi šolski zvezki, pobarvanke in različni izdelki iz papirja imajo za starše posebno vrednost. Spominjajo jih na obdobje, ko so otroci odraščali, se učili pisati in ustvarjali prve umetnine. Toda ali si bodo odrasli otroci res želeli vseh teh škatel?
Strokovnjaki za urejanje doma, ki jih navaja ameriški portal The Spruce, svetujejo, da namesto shranjevanja vsake risbe izberemo le najljubše in najbolj posebne izdelke. Preostale lahko fotografiramo ali skeniramo ter jih shranimo v digitalni zbirki.
Tako ohranimo spomin, ne da bi zasedali dragocen prostor. Še bolje je, če pri izbiri sodelujejo tudi otroci, saj bodo sami lažje povedali, kateri izdelki jim največ pomenijo.
2. Otroški zobje, ki jih hranite za spomin
Nekateri starši skrbno shranjujejo prve izpadle mlečne zobe, pogosto v posebnih škatlicah. Čeprav gre za zanimiv spomin na otroštvo, odrasli otroci zanj morda ne bodo pokazali enakega zanimanja.
Še posebej nerodno je, če zobje niso označeni in se čez leta nihče več ne spomni, komu pripadajo. Če vam takšen spomin veliko pomeni, ga lahko seveda obdržite, vendar ni razloga, da bi hranili prav vsak izpadli zob.
Podobno velja za druge drobne predmete, ki imajo predvsem osebno in čustveno vrednost. Pri njih je pomembno vprašanje, ali jih hranimo zato, ker si jih želimo, ali zgolj zato, ker se nam zdi, da jih ne smemo zavreči.

3. Igrače iz otroštva, ki že leta nabirajo prah
Plišasti medvedki, avtomobilčki, figurice in družabne igre so pogosto med prvimi predmeti, ki jih starši shranijo za svoje otroke. Toda odrasli imajo običajno drugačne predstave o svojem domu, poleg tega pa si morda želijo, da bi njihovi otroci nekoč sami izbrali igrače za svoje potomce.
To ne pomeni, da je treba zavreči vse igrače. Posebno mesto si lahko zaslužijo najljubša plišasta igrača, predmet, ki spremlja pomemben družinski spomin, ali igra, ki so jo otroci pogosto igrali s starši.
Preostale igrače, ki so še uporabne in lepo ohranjene, lahko podarimo drugim družinam ali organizacijam, ki sprejemajo rabljene predmete. Poškodovane igrače, ki niso več primerne za uporabo, pa ustrezno odstranimo.

4. Stari kompleti porcelana in kristala
Veliki kompleti porcelana, kristalni kozarci in posebni jedilni servisi so bili nekoč cenjena družinska dediščina. Pogosto so jih starši hranili za posebne priložnosti, nekateri pa so jih kupovali prav z mislijo, da jih bodo nekoč podedovali otroci.
Toda navade pri opremljanju doma in pogrinjanju mize se spreminjajo. Mlajše generacije pogosto raje izbirajo preprostejšo posodo, ki jo uporabljajo vsak dan, zato jim celoten komplet porcelana morda ne pomeni veliko.
To ne pomeni, da je treba zavreči kakovostne ali družinsko pomembne predmete. Namesto celotnega kompleta lahko obdržimo nekaj najlepših kosov, ki jih dejansko uporabljamo ali imajo za nas posebno vrednost. Preostale lahko ponudimo drugim družinskim članom, prodamo ali podarimo.

5. Bižuterija in nakit, ki ga nihče več ne nosi
V predalih se pogosto znajdejo ogrlice, zapestnice, broške in uhani, ki jih starši hranijo že desetletja. Nekateri kosi so bili nekoč priljubljeni, drugi so povezani z določenim obdobjem življenja ali posebnim dogodkom.
Toda dejstvo, da ima nakit za nas sentimentalno vrednost, še ne pomeni, da ga bodo želeli nositi tudi naši otroci. Njihov okus je lahko povsem drugačen, zato je bolje, da jim ne zapustimo celotne zbirke predmetov, ki jih ne uporabljamo več.
Preden nakit podarimo ali zavržemo, je smiselno preveriti njegovo vrednost. Med starimi kosi se lahko skriva tudi kaj dragocenega. Posebne predmete lahko ponudimo otrokom in jim prepustimo odločitev, ali jih želijo obdržati.

Kaj pa družinske fotografije in pomembni dokumenti?
Pri čiščenju doma pa ne smemo biti preveč prenagljeni. Nekateri predmeti imajo dolgoročno vrednost, čeprav jih sami ne uporabljamo vsak dan.
Britanski strokovnjaki iz organizacije Institute of Conservation opozarjajo, da lahko družinski dokumenti, pisma, fotografije in drugi zapisi sčasoma postanejo pomemben del družinske zgodovine. Zato jih je smiselno ustrezno zaščititi, namesto da jih nepremišljeno zavržemo.
Tudi pomembnih uradnih dokumentov, kot so rojstni listi, poročni listi, pogodbe in lastniški dokumenti, ne smemo enačiti z običajnimi starimi papirji. Pri njih je treba upoštevati tudi zakonske in praktične razloge za hrambo.
Zanimivo rešitev ponuja tudi finska organizacija Muistovalkea, ki pri urejanju zapuščin priporoča digitalizacijo fotografij in dokumentov. Tako lahko družinski člani dobijo svoje kopije, ne da bi morali vsi hraniti iste škatle spominov.
Najpomembnejše je, da družinskih spominov ne enačimo s količino shranjenih predmetov. Otrokom lahko prihranimo veliko dela, če jim ne zapustimo omar, polnih stvari, za katere nikoli niso prosili. Namesto tega se z njimi pogovorimo, kaj jim resnično pomeni, in ohranimo tisto, kar ima posebno mesto v družinski zgodbi.

Viri: The Spruce, Institute of Conservation, Muistovalkea, Icon UK, University of Nottingham























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV