Dominvrt.si
Tesnobnost

Kaj lahko naredimo, ko nas grabi tesnobnost?

Lina Eržen
23. 03. 2020 07.11
0

Trenutno smo sredi okoliščin, ko prav vsak med nami potrebuje psihološko podporo. Poskrbeti moramo za dobro delujoč imunski sistem, a tudi za dobro počutje. Več tednov ne moremo preživeti v paniki in strahu. Psihologinjo in psihoterapevtko mag. Majo Bajt smo prosili za nekaj misli, ki so nam lahko v pomoč.

"Trenutna situacija je za vse nas nova, neznana, nepredvidljiva, hitro spreminjajoča. Ima vse značilnosti stresnega dogodka, ob katerem so naši odzivi lahko zelo različni," pravi Bajtova. "Doživljamo lahko različna čustva: tesnobo, strah, jezo, negotovost, zmedenost. Ob takšni stresni reakciji so lahko prisotni tudi različni telesni znaki: smo nemirni, imamo prebavne težave, srce nam hitro bije, plitvo dihamo. Lahko tudi povsem zamrznemo, otopimo, postanemo pasivni, apatični, ne občutimo ničesar, smo v krču."

Zaposlimo se s hobiji.
Zaposlimo se s hobiji. FOTO: Dreamstime

Doživljanje te situacije je torej za vsakogar od nas lahko nekoliko drugačno, nič od tega pa ni neobičajno. Ni se treba truditi, da bi se neprijetnih misli in občutij, ki nas prevevajo, znebili. "Namesto tega jih poskušamo opaziti, jim dovolimo, da so, jih poskušamo sprejeti kot del trenutne stresne situacije."

Hkrati iščimo vse, kar nas lahko psihično podpre. "Morda nam lahko pomaga pogovor s prijateljem ali sorodnikom prek telefona. Ali pogovor s tistimi, s katerimi si delimo dom. Pomaga lahko pomirjujoč dotik, objem. Telesna aktivnost doma ali sprehod v naravi. Pomirjajo travnik, gozd, bližina vode. Pomagajo lahko družabne igre, zatopitev v branje in različne ustvarjalne dejavnosti, meditacija, molitev ... Nekaterim lahko pomaga osredotočanje na študij ali delo, s čimer si lahko zapolnijo oziroma osmislijo vsaj del dneva. Lahko pomaga pospravljanje kot razmeroma mentalno neobremenjujoča dejavnost, ki ravno tako zapolni čas."

Psihologinja in psihoterapevtka poudarja, da je pomembno biti informiran, vendar za psihično zdravje ni koristno preveč časa posvečati le iskanju informacij o koronavirusu. Predlaga, da določimo del dneva, ki ga bomo preživeli brez brskanja po spletu in družabnih omrežjih. "Pretirano informiranje namreč dodatno ojača tesnobnost, občutja negotovosti in strahu." Vsaj kdaj se od trenutnega stanja poskušajmo odklopiti. Zaposlimo možgane z drugimi aktivnostmi.

Normalno je čutiti neugodje.
Normalno je čutiti neugodje. FOTO: Dreamstime

V resnici je negotovost del človekovega življenja, pove Maja Bajt. "Redko vemo, kako se bodo situacije iztekle, kaj sledi. Kar pa ne pomeni, da smo povsem nemočni in brez vpliva." Svoje moči je konstruktivno usmeriti na vse, na kar lahko vplivamo. Lahko upoštevamo priporočila in predpisane omejitve, lahko si umivamo roke in poskrbimo za dobro higieno, lahko se zdravo prehranjujemo, dovolj gibamo, dovolj spimo, lahko poiščemo psihično oporo in namenimo svoj čas tudi sproščanju.

"Morda nam lahko pomaga še, če uspemo situacijo nekoliko preokviriti. Tako lahko ta čas izkoristimo za povezovanje družine. Odsotnost mnogih vsakodnevnih aktivnosti in obveznosti nam lahko morda da tisti nestrukturiran čas, ki smo si ga želeli, ko smo bili preobremenjeni. Odsotnost zunanjih dražljajev in organiziranih dejavnosti lahko postane priložnost, da po dolgem času preberemo knjigo ali se lotimo novega hobija." Uporabimo ta čas za nekaj pozitivnega.

Psihološko oporo lahko najdemo v prijateljih in družini.
Psihološko oporo lahko najdemo v prijateljih in družini. FOTO: Dreamstime

To lahko postane tudi čas, ko se zazremo vase, premislimo, kakšno je naše življenje, sprejmemo nove odločitve za prihodnost. Morda bomo v novih okoliščinah drugače pogledali na svoje vrednote.

Vaja čuječnosti

Ko začutimo tesnobnost, si lahko pomagamo z vajami čuječnosti. Strokovnjakinja predlaga naslednjo kratko vajo, ki nam lahko pomaga, da izstopimo iz misli, v katerih nastajajo vedno novi in novi katastrofalni scenariji. Panika ne koristi.

Vajo si v spomin lahko prikličemo z besedo STOP. Vsaka črka predstavlja njen korak.

S – Stop. Ustavi se za trenutek.

T – Trenutek za dih. Le opazi nekaj svojih vdihov in izdihov.

O – Opazuj svoje misli, čustva, telesne občutke, zunanje dražljaje, kot so zvoki, barve, vonjave ... Bodi v tem trenutku in le opazuj, kaj se dogaja z odprtostjo in nepresojajočim, sočutnim odnosom.

P – Pojdi naprej v dan z zavedanjem, ki si ga ravnokar dosegel/la.

Vaja prizemljitve

Druga kratka vaja, ki lahko pomaga, je vaja prizemljitve. Pri tej vaji se usedemo ali uležemo na trdno podlago. Če se počutimo še posebno ranljivi, lahko ležemo na trebuh. "Najprej se usmerimo na občutenje našega telesa, nato na občutenje stika med našim telesom in podlago. Osredotočimo se na točke, kjer je naše telo najbolj podprto s podlago. Četudi smo v notranjih prostorih, začutimo, kako je naše telo podprto s trdno podlago, kako nas Zemlja podpira. Začutimo svoj dih, začutimo stik, začutimo stabilnost in začutimo podporo."

Trenutne okoliščine so čas, ko bi morali nekaj narediti tudi za psihološko počutje. V pomoč je lahko kar koli, kar nas vsaj malo pomiri in sprosti.

Morda je dobra plat teh okoliščin več časa, ki ga lahko preživimo z otroki.
Morda je dobra plat teh okoliščin več časa, ki ga lahko preživimo z otroki. FOTO: Dreamstime

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 908