Vsak mesec zavržemo kilogram hrane, ki bi jo še lahko pojedli

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo lani v Sloveniji zavrženih 170.947 ton hrane, kar sta 2 odstotka več kot leto prej. Količina odpadne hrane se je povečala predvsem v gospodinjstvih, gostinstvu in strežbi hrane ter trgovini z živili.

Največji delež, kar 44 odstotkov oziroma približno 75.500 ton, je nastal prav v gospodinjstvih. Vsak prebivalec je tako v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane.

Še bolj zgovoren je podatek, da približno tretjina te količine ni bila odpadek v pravem pomenu besede. Po oceni Statističnega urada Republike Slovenije je bilo med zavrženo hrano 36 odstotkov užitnega dela oziroma približno 61.000 ton.

To pomeni, da je povprečen prebivalec doma zavrgel približno 12 kilogramov hrane, ki bi jo bilo še mogoče pojesti. Preračunano na mesečno raven je to približno en kilogram užitne hrane na mesec.

Podatek je zanimiv tudi zato, ker gospodinjstva predstavljajo največji vir odpadne hrane. Gostinstvo in strežba hrane sta ustvarila 32 odstotkov vse odpadne hrane, proizvodnja hrane 15 odstotkov, trgovina z živili pa 9 odstotkov.

Pri tem je treba ločiti užitni in neužitni del. Med slednjega sodijo na primer olupki, kosti, koščice in jajčne lupine, torej deli živil, ki jih običajno ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.

Pri užitnem delu pa je zgodba drugačna. Hrana, ki konča v smeteh, čeprav bi jo še lahko pojedli, je pogosto posledica prevelikih nakupov, nepravilnega shranjevanja, priprave prevelikih količin ali pozabljenih živil v hladilniku.

Dobra novica je, da lahko pri tem veliko naredimo sami. Ni treba, da se spremembe začnejo z velikimi posegi – pogosto zadostujejo majhne navade, ki jih vključimo v vsakdan.

Pred nakupom preverite hladilnik

Eden najpreprostejših načinov je, da pred odhodom v trgovino preverimo hladilnik, zamrzovalnik in shrambo. Tako se lažje izognemo temu, da bi kupovali živila, ki jih že imamo doma.

Koristen je tudi preprost seznam za nakupovanje. Če vemo, kaj bomo v prihodnjih dneh kuhali, bomo lažje ocenili, koliko hrane dejansko potrebujemo.

Načrtujte obroke

Ni treba načrtovati vsakega obroka za ves teden, lahko pa si okvirno zamislimo nekaj jedi, ki jih bomo pripravili. Pri tem je smiselno upoštevati tudi živila, ki jih imamo doma in jih je treba porabiti prej.

Če imamo na primer zelenjavo, ki se ji bliža konec uporabnosti, jo lahko uporabimo za juho, omako, enolončnico ali zelenjavno prilogo.

Ostanke spremenite v nov obrok

Ostanki kosila še ne pomenijo, da sodijo v koš. Kuhano zelenjavo lahko uporabimo v omleti, riž v riževi solati ali praženi jedi, meso pa v sendviču, tortilji ali omaki.

Tudi manjši ostanki različnih živil se lahko združijo v nov obrok. Pri tem je pomembno predvsem, da ostankov ne pozabimo v hladilniku.

Pravilno shranjujte živila

Na življenjsko dobo hrane pomembno vpliva tudi način shranjevanja. Živila, ki potrebujejo hlad, naj bodo ustrezno shranjena v hladilniku, ostanke pripravljenih jedi pa je smiselno pospraviti v zaprte posode.

Če vemo, da določene hrane ne bomo pravočasno porabili, jo lahko zamrznemo. Tako si lahko podaljšamo čas za uporabo in preprečimo, da bi končala med odpadki.

Bodite pozorni na datume

Pri zmanjševanju odpadne hrane je pomembno razumeti razliko med oznakama "porabiti do" in "uporabno najmanj do".

Oznaka "porabiti do" se uporablja predvsem pri hitro pokvarljivih živilih in je povezana z varnostjo živila. Pri oznaki "uporabno najmanj do" pa gre predvsem za kakovost. Živilo je lahko tudi po tem datumu ob pravilnem shranjevanju še vedno ustrezno, zato ga je pred zavržkom smiselno preveriti.

Kuhajte nekoliko manjše količine

Če pogosto ostaja velika količina hrane, je morda težava preprosto v tem, da skuhamo preveč. Pri jedeh, kjer je količino enostavno prilagoditi, lahko začnemo z nekoliko manjšo porcijo.

Vedno je lažje dodati še malo hrane na krožnik, kot pa zavreči tisto, česar nihče ne poje.

Večina odpadne hrane v Sloveniji se sicer ne konča neposredno na odlagališčih. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo lani 45 odstotkov odpadne hrane predelane anaerobno v bioplinarnah, 34 odstotkov pa aerobno v kompostarnah.

Dodatnih 19 odstotkov je bilo pred odlaganjem biološko stabiliziranih v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Preostanek je bil obdelan z drugimi postopki.

A tudi najboljša predelava ne spremeni dejstva, da je bilo pri užitnem delu hrane mogoče preprečiti nastanek odpadka že na začetku.

Čeprav se lahko kilogram hrane na mesec zdi malo, se številka na ravni celotne države hitro poveča. Podatki kažejo, da je bilo lani v slovenskih gospodinjstvih zavrženih približno 75.500 ton hrane.

Zato je lahko prvi korak zelo preprost: naslednjič, ko odprete koš za biološke odpadke, preverite, kaj je v njem. Če je med odpadki hrana, ki bi jo lahko še pojedli, je to dober namig, kje lahko doma spremenimo svojo navado.

Manjši nakupi, boljši pregled nad zalogami, pravilno shranjevanje in ustvarjalna uporaba ostankov lahko pomenijo manj odpadkov, manj nepotrebnih nakupov in tudi manj hrane, ki jo plačamo, nato pa konča v smeteh.