Za kvinojo kot rastlino je značilno, da uspeva celo v zelo slabih razmerah na visokih nadmorskih višinah in z malo dežja, torej tam, kjer večina drugih posevkov ne. Zaradi genetske variabilnosti se lahko prilagaja na različne podnebne situacije. Ravno iz tega razloga je kvinoja tudi idealna za ekološko pridelavo. Rastlina letno običajno zraste do 2 metra visoko, ima široke, izmenično nameščene liste, olesenelo steblo je bodisi brez vej bodisi razvejano, sicer pa zelene, rdeče ali vijolične barve. Na vrhu rastline se pojavijo socvetja, cvetovi so zeleni in preprosti ter se oplodijo sami, plodovi pa imajo približno 2 mm v premeru in različnih barv, odvisno od sorte. Semena spominjajo na proso, le da so bolj sploščena. Kar se tiče sort, jih je znanih več kot 120, a gojijo le tri; načeloma so semena belkasta, lahko pa tudi rdeča ali črna.

Je prava zakladnica zdravja

V zadnjih letih številni strokovnjaki za prehrano tudi pri nas visoko na seznam izjemno zdravih živil uvrščajo kvinojo, saj je prava zakladnica zdravju koristnih snovi. Ste vedeli, da je Organizacija združenih narodov leto 2013 razglasila za Mednarodno leto kvinoje? Velika zasluga za vedno širšo uporabo kvinoje gre tudi splošnem ozaveščanju javnosti o pomembnosti zdravega načina prehranjevanja, saj s tem, ko uživamo raznoliko in pestro hrano, posledično skrbimo za svoje dobro počutje. Je odličen vir kvalitetnih beljakovin. Številne študije so pokazale, da beljakovine spodbujajo presnovo, izgubljanje maščob in gradijo mišično tkivo, ki pomaga pokuriti več kalorij. Prav tako je bogata z zdravimi maščobami (tudi nenasičenimi omega-3 maščobnimi kislinami), vlakninami, vitamini (A, C, E, B1, B3, B6 in B9) in rudninami (kalcij, fosfor, železo, magnezij).

Ker ima zelo nizek glikemični indeks, je odlično dietno živilo, ki ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki, ravno tako ljudje s celiakijo, saj ne vsebuje glutena. Ker je lahko prebavljiva, je primerna tudi za ljudi s prebavnimi težavami. Med drugim preprečuje tudi raznovrstne vnetne procese, deluje proti visokemu krvnemu tlaku, pomaga pri tvorbi zdravega mleka pri doječih materah ter pri tvorbi nevronov. Zaradi vsebnosti esencialnih aminokislin blagodejno vpliva tudi na obnovo poškodovanih las, vsebnost proteinov pa jih naredi močne ter jih varuje pred zunanjimi vplivi. Zaradi njenih pozitivnih učinkov kvinojo vse več uporabljajo tudi kot sestavino v šamponih in balzamih za lase.

Kvinoja v prehrani

Kot rečeno se kvinoja uporablja kot žito, čeprav to ni. Nadomesti lahko riž in druga žita, celo testenine. Kuhana kvinoja je odlična priloga, dodatek juham in enolončnicam, z nekaj dodatki pa jo lahko spremenimo v zelo okusen narastek, solato, polpete ali celo sladico. Na kakšne vse načine kvinojo lahko pripravimo, preverite TUKAJ! Je pa v vsakem primeru priporočljivo, da jo pred uporabo temeljito speremo na cedilu in nekajkrat prelijemo z vročo vodo, da odstranimo morebitne ostanke grenkih saponinov, ki se nahajajo v zunanjem ovoju semena. Sicer pa se poleg zrn v kulinariki uporablja tudi kvinojina moka, in sicer tako kot druge moke za pripravo kruha, testenin ali sladic. Jo je pa smiselno za pripravo testa mešati z drugimi mokami, saj ne vsebuje glutena in je zato manj vezljiva. Obstajajo tudi kvinojini kosmiči, ki jih lahko vmešamo tudi v zmes za palačinke ali mafine.