Čistila, ki jih danes najdemo na trgovskih policah, so pogosto polna kemikalij, ki čistilnemu sredstvu dodajo močan vonj. Večnamensko čistilo z vonjem po borovcih, pršilo za pohištvo, ki diši po limoni ali pa čistilo za tla z vonjem sivke nas zlahka prepričajo, da je prostor čist. Pa je to vedno res?

Kaj pomeni, da je prostor čist?

Čist prostor brez umazanije pogosto opredelimo kot prostor brez ali z minimalno virusi, bakterijami in mikroorganizmi, toda ali nam lahko to zagotovi že sam vonj? Pravzaprav ne. V večini primerov je dišava v čistilnih izdelkih kombinacija kemikalij, ki niso zasnovane za nič drugega kot ustvarjanje prijetnega aromatičnega učinka.

Dišeč prostor ni nujno tudi čist 

Naša čutila, med katera spada tudi vonj, nas pogosto prevarajo. Močne in prijetne dišave v čistilnih izdelkih nimajo nujno lastnosti razkuževanja in uničevanja mikrobov, kakor bi lahko sklepali. V kopalnici ali kuhinji, ki odlično diši, se torej še vedno lahko skrivajo bakterije in virusi.  

Pred uporabo preberite etiketo in seznam sestavin

Če želite imeti čist, razkužen dom, čistila izbirajte na podlagi ključnih sestavin in ne le mamljive arome. Pred nakupom je zato priporočljivo prebrati etiketo, na kateri je naveden seznam aktivnih snovi, ki jih vsebuje sredstvo. V večini primerov je navedeno tudi, odstranjevanju česa so le-te namenjene.

Na policah kjer je velika izbira, iščite izdelke z izrazi, kot so 'uničuje mikrobe', 'dezinficira', 'ubija bakterije/viruse' in ' deluje antibakterijsko'. Če na etiketi zasledite samo izraze, ki se osredotočajo predvsem na vonj, čistilo morda nima želene moči ubijanja mikroorganizmov. Poleg poudarjenega, vpadljivega besedila na sprednji etiketi morate prebrati tudi droben črn tisk na deklaraciji.

Splošno znano je, da lahko belilo ali natrijev hipoklorit ubija viruse, bakterije in glivice. Prav tako so precej učinkovite različne amonijeve spojine, ena izmed njih je amonijev klorid.