Popoln vikend načrt za čiščenje hiše v enem dnevu brez stresa

Največja napaka pri velikem čiščenju je, da takoj primemo krpo. Preden začnete, odstranite stvari, ki ne sodijo na svoje mesto: pospravite oblačila, igrače, posodo, papirje in druge predmete, ki ležijo po površinah.

Pri tem se je najbolje premikati po hiši v eni smeri in se ne vračati ves čas v že urejene prostore. Strokovnjaki za čiščenje, ki jih navaja The Spruce, svetujejo, da pred začetkom ustvarite čim bolj prazno delovno površino, saj boste tako lahko prah in umazanijo odstranili brez stalnega prestavljanja predmetov.

Iz prakse se dobro obnese tudi preprosta metoda treh kupov: obdržim, prestavim, zavržem. Predvsem pri večjem čiščenju hitro ugotovimo, da nam največ časa ne vzame samo čiščenje, temveč odločanje, kam spadajo stvari.

To je pravilo, pri katerem se res ne splača iskati bližnjic. Najprej očistite stropne kote, svetila, vrhove omar, police in druge višje površine, šele nato mize, omarice in nazadnje tla.

Zakaj? Ker bo prah med čiščenjem padal navzdol. Če najprej pomijete tla, boste morali isto delo ponoviti.

Ideal Home pri čiščenju priporoča prav takšen pristop: začnite pri najvišjih delih prostora in se postopoma pomikajte proti tlom. Tudi letvice in tla naj pridejo na vrsto šele na koncu.

Pri večjih površinah delajte sistematično, na primer od leve proti desni. Tako boste precej težje izpustili kakšen kot.

Če želite v enem dnevu očistiti celo hišo, je koristno, da najprej nanesete čistilo na mesta, kjer se je umazanija najbolj prijela. Kopalnica je dober primer.

Čistilo za vodni kamen oziroma drugo primerno sredstvo nanesite na prho, kad, umivalnik in druge problematične površine ter pustite delovati toliko časa, kot priporoča proizvajalec. Medtem lahko nadaljujete z drugim prostorom.

S tem si prihranite precej drgnjenja. Strokovnjaki iz Good Housekeeping Institute Cleaning Lab pri čiščenju kopalnice prav tako priporočajo sistematično delo od zgoraj navzdol, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti površinam, na katerih se zaradi vlage nabirata umazanija in obloga.

Na koncu očistite stranišče in tla. Krpa, ki ste jo uporabljali za stranišče, naj nikakor ne konča na drugih površinah.

Kuhinja je običajno eden najbolj zamudnih prostorov, zato se je je pametno lotiti, ko imate še dovolj energije.

Najprej odstranite vse s pulta. Nato obrišite zgornje dele omaric, vrata, ročaje, police in delovne površine. Posebno pozornost namenite območju okoli štedilnika, kjer se maščoba rada nabira v tankem sloju in jo je po nekaj tednih precej težje odstraniti.

Pri kuhinjskih omaricah ne uporabljajte agresivnih ali abrazivnih sredstev brez preverjanja navodil proizvajalca. Good Housekeeping opozarja, da lahko kis, amonijak in groba čistila poškodujejo nekatere obdelane lesene površine. Za globinsko čiščenje priporočajo blago čistilo oziroma detergent za pomivanje posode, razredčen v vodi, in mehko krpo iz mikrovlaken.

Če nameravate očistiti tudi pečico ali hladilnik, je bolje, da to storite zdaj in ne na koncu dneva, ko vam bo že zmanjkovalo energije.

V spalnici najprej slecite posteljo in dajte posteljnino prati. Tako bo pralni stroj delal, medtem ko boste vi čistili.

Nato odstranite prah z višjih površin, obrišite nočne omarice, komode in druge površine ter posesajte tudi težje dostopna mesta. Če imate zavese, žaluzije ali rolete, je globinsko čiščenje prav tako dobra priložnost, da jih ne spregledate.

Pri žaluzijah Good Housekeeping priporoča čiščenje od zgornje letvice navzdol, saj tako prah ne pada na že očiščene dele. Pri lesenih žaluzijah je treba biti z vodo posebej previden.

Ko je vse drugo končano, posesajte tla.

V dnevni sobi se osredotočite na površine, ki jih vsakodnevno uporabljamo, pa jih pri običajnem čiščenju pogosto samo na hitro obrišemo.

Premaknite blazine na kavču, obrišite police, televizijsko omarico, svetila, okvirje in druge predmete. Če imate kavč iz blaga, ga temeljito posesajte z ustreznim nastavkom, posebno pozornost pa namenite špranjam med sediščem in naslonom.

The Spruce med območji, ki si pri velikem čiščenju zaslužijo posebno pozornost, izpostavlja tudi sedežne garniture, postelje, prezračevalne odprtine, podstavke, vrata in stopniščne ograje. Prav tam se namreč pogosto nabira umazanija, ki jo pri običajnem tedenskem čiščenju spregledamo.

Pri globinskem čiščenju ne pozabite na mesta v višini oči in nad njimi. Vrhovi omar, okvirji vrat, stikala, kljuke, svetila in zgornji deli vrat pogosto niso videti umazani, dokler jih ne obrišemo.

Prav stikala in kljuke so med površinami, ki se jih pogosto dotikamo, a jih pri čiščenju hitro izpustimo. Real Simple jih skupaj z vrhovi omaric, žaluzijami, stropi in stopniščnimi ograjami uvršča med pogosto spregledana mesta v domu.

Pri tem se dobro obnese krpa iz mikrovlaken. Najprej odstranite suh prah, nato pa površino po potrebi obrišite z ustreznim čistilom.

Ko so očiščene omare, police, mize, kopalnice in drugi deli prostora, šele takrat posesajte in pomijte tla.

To je ena najbolj uporabnih sprememb, če ste do zdaj čistili v drugačnem vrstnem redu. Prah, drobtine in druga umazanija, ki je med čiščenjem padla na tla, bodo tako odstranjeni samo enkrat.

Ideal Home pri hitrem čiščenju doma prav tako svetuje, da se tal lotimo na koncu, saj se s tem izognemo ponovnemu delu.

Pri sesanju ne hitite. Posebej počasi pojdite čez predele ob stenah, pod pohištvom in na mestih, kjer se nabira največ las, dlak in drobtin.

Če je hiša oziroma stanovanje redno vzdrževano, je enodnevno veliko čiščenje povsem izvedljivo. Toda globinsko čiščenje ne pomeni nujno, da boste v enem dnevu oprali vsako okno, izpraznili vse omare, očistili vsako režo na radiatorju in prestavili vse pohištvo.

Good Housekeeping pri velikem čiščenju priporoča, da si izberemo tudi nekaj zahtevnejših nalog, ki jih običajno preskočimo – na primer čiščenje pečice, hladilnika, preprog ali težje dostopnih površin.

Če je stanovanje zelo zanemarjeno, je bolj smiselno določiti prednostne naloge kot pa poskušati v enem dnevu narediti popolnoma vse. Tudi Homes & Gardens opozarja, da je lahko razdelitev večjih opravil na manjše korake precej bolj vzdržna kot en sam velik čistilni maraton.

Če želite imeti ves dan pred očmi jasen načrt, se lahko držite tega zaporedja:

1. Pospravite navlako in pripravite čistila.

2. Odprite okna, kjer je to primerno, in prezračite prostore.

3. Slečite postelje in zaženite pralni stroj.

4. Nanesite sredstva na trdovratno umazanijo v kopalnici in kuhinji.

5. Očistite visoke površine, svetila, kote in vrhove omar.

6. Nadaljujte s policami, mizami, omaricami in drugimi površinami.

7. Temeljito očistite kuhinjo.

8. Očistite kopalnico.

9. Uredite spalnice in dnevne prostore.

10. Posesajte vse prostore.

11. Pomijte tla.

12. Na koncu vrnite oprane predmete na njihovo mesto in naredite hiter pregled.

Če želite, da bo hiša dlje časa videti urejena, je veliko bolj učinkovito vsak dan nameniti nekaj minut osnovnemu pospravljanju kot čakati, da se nabere večji kup dela. Good Housekeeping ugotavlja, da lahko že kratka dnevna opravila, kot so pospravljanje postelje, brisanje kuhinjskega korita in hitro sesanje najbolj obremenjenih delov, zmanjšajo potrebo po tako pogostem velikem čiščenju.

Pri celodnevnem čiščenju zato ni bistvo v tem, da hišo izčrpate do zadnje kapljice energije. Veliko pomembnejši je vrstni red: najprej pospravljanje, nato od zgoraj navzdol, najprej zahtevnejši prostori, tla pa šele na koncu. Ko enkrat osvojite tak način dela, je čiščenje precej manj naporno, rezultat pa opazno boljši.

Viri: The Spruce, Ideal Home, Good Housekeeping, Real Simple, Homes & Gardens