Bi zdržali brez trgovine? Živila z dolgim rokom uporabe, ki jih je pametno imeti doma

Konzervirana in vložena živila so praktična rešitev za vsako gospodinjstvo. Njihova glavna prednost je dolga obstojnost, saj jih pred odprtjem večinoma ni treba hraniti v hladilniku. Če jih shranjujemo v ustreznih razmerah in upoštevamo navodila proizvajalca, so lahko uporabna precej časa.

Pomembna je tudi njihova hranilna vrednost. Konzerviranje ne pomeni, da živilo izgubi vse koristne snovi. Številne vrste zelenjave in sadja ohranijo vlaknine, minerale in del vitaminov. Evropski informacijski svet za hrano (EUFIC) poudarja, da sta konzervirano in zamrznjeno sadje ter zelenjava lahko prehransko primerljiva s svežimi različicami. Zanimiv primer je paradižnik: toplotna obdelava namreč pomaga povečati dostopnost likopena, antioksidanta, ki ga vsebuje.

Pri sestavljanju domače zaloge je pomembno predvsem ravnovesje. Poleg zelenjave in sadja potrebujemo tudi vire beljakovin, kot so ribe in stročnice, ter živila, iz katerih lahko pripravimo nasitne obroke.

Seznam vključuje izdelke, ki so običajni tudi v slovenskih trgovinah. Nekateri so na voljo v pločevinkah, drugi v steklenih kozarcih ali drugi zaprti embalaži. Vsi so uporabni za sestavljanje raznolike zaloge.

1. Tuna v konzervi

Tuna je ena najbolj uporabnih sestavin domače shrambe. Vključimo jo lahko v testenine, riževe jedi, solate in namaze. Vsebuje veliko beljakovin, zato je primerna tudi za pripravo samostojnega obroka.

2. Sardine v konzervi

Sardine so dober vir beljakovin in maščobnih kislin omega-3. Postrežemo jih lahko s kruhom, krompirjem ali zelenjavo, uporabimo pa jih tudi za pripravo ribjega namaza.

3. Skuša v konzervi

Skuša je hranljiva riba z značilnim okusom. Odlično se poda k solatam, testeninam in krompirju. Ker je že pripravljena, jo lahko uporabimo tudi takrat, ko nimamo možnosti kuhanja.

4. Losos v konzervi

Losos je še ena priročna izbira za domačo zalogo. Uporabimo ga lahko za ribje polpete, namaze, solate ali riževe jedi. Vsebuje beljakovine in koristne maščobne kisline.

5. Inčuni v olju

Inčuni so zaradi izrazitega, slanega okusa primerni predvsem kot dodatek. Z njimi lahko izboljšamo okus testeninskih omak, zelenjavnih jedi in solat. Ker so precej slani, jih uporabljamo v manjših količinah.

6. Mesna pašteta

Mesna pašteta je praktično živilo, ki ga lahko uporabimo za hiter obrok. Zadostuje že nekaj kruha in zelenjavna priloga. Pri nakupu preverimo sestavo in vsebnost soli.

7. Mesni narezek

Mesni narezek v pločevinki je primeren za sendviče in preproste tople jedi. Ker je že toplotno obdelan, je lahko uporaben tudi takrat, ko nimamo dostopa do običajne kuhinje.

8. Rdeči fižol

Rdeči fižol je odlična osnova za čilije, zelenjavne enolončnice in solate. Vsebuje rastlinske beljakovine in vlaknine, zato pomaga pripraviti nasiten obrok.

9. Beli fižol

Beli fižol lahko uporabimo v mineštrah, juhah in različnih zelenjavnih jedeh. Primeren je tudi za pripravo namazov, ki jih postrežemo s kruhom.

10. Rjavi fižol

Rjavi fižol je pogosta sestavina slovenskih jedi. Dodamo ga lahko v fižolovo juho, solato ali enolončnico. Ker je v konzervi že kuhan, prihranimo precej časa.

11. Čičerika

Čičerika je vsestranska stročnica, ki se dobro obnese v toplih in hladnih jedeh. Iz nje lahko pripravimo namaz, dodamo jo zelenjavnemu kariju ali uporabimo v solati.

12. Leča

Konzervirana leča je priročna predvsem za hitro pripravo juh in enolončnic. Vsebuje rastlinske beljakovine, vlaknine in minerale. Pred uporabo jo običajno le odcedimo in dodamo jedi.

13. Sladka koruza

Koruza je primerna za solate, riževe jedi, zelenjavne priloge in juhe. Zaradi rahlo sladkega okusa jo imajo radi tudi otroci, zato je koristna sestavina družinske zaloge.

14. Grah

Grah v konzervi lahko hitro pripravimo kot prilogo ali ga dodamo rižoti, juhi in enolončnici. Vsebuje vlaknine in nekaj rastlinskih beljakovin.

15. Grah s korenjem

Ta zelenjavna kombinacija je še posebej praktična, saj imamo dve vrsti zelenjave že pripravljeni v enem izdelku. Uporabimo jo lahko kot prilogo, dodatek rižu ali sestavino zelenjavne juhe.

16. Šampinjoni

Konzervirani šampinjoni so uporabni za pripravo omak, testenin, rižot in zelenjavnih jedi. V primerjavi s svežimi gobami jih ni treba takoj porabiti, zato so priročna izbira za shrambo.

17. Špinača

Špinača v pločevinki ali kozarcu je primerna za pripravo zelenjavnih prilog, juh in omak. Lahko jo kombiniramo s krompirjem, jajci ali testeninami.

18. Rdeča pesa

Vložena rdeča pesa je dobro poznana tudi v slovenskih gospodinjstvih. Postrežemo jo kot prilogo, dodamo solatam ali kombiniramo s fižolom. Poleg tega je priročna, ker je že pripravljena za uživanje.

19. Paradižnikovi pelati

Pelati so celi olupljeni paradižniki v soku. Uporabimo jih za pripravo paradižnikovih omak, golaža, juh in enolončnic.

20. Sesekljan paradižnik

Sesekljan paradižnik je priročen, kadar želimo hitro pripraviti omako za testenine ali osnovo za zelenjavno jed. Ker je že narezan, je priprava še preprostejša.

21. Pasiran paradižnik

Pasiran paradižnik je vsestranska sestavina, ki jo lahko uporabimo za juhe, omake, rižote in različne jedi na žlico. V trgovinah ga najdemo v steklenicah in drugi zaprti embalaži.

22. Paradižnikov koncentrat

Koncentrat ima intenziven okus, zato ga za obogatitev jedi potrebujemo le malo. Uporaben je predvsem pri pripravi gostih omak, golaža in enolončnic.

23. Kislo zelje

Kislo zelje je ena najbolj značilnih sestavin slovenske kuhinje. Iz njega lahko pripravimo tradicionalno joto, segedin, prilogo ali preprosto solato. V shrambi je še posebej uporabno v hladnejšem delu leta.

24. Kisla repa

Kisla repa je podobno kot kislo zelje del tradicionalne slovenske prehrane. Uporabimo jo lahko za pripravo enolončnic, prilog in samostojnih zelenjavnih jedi.

25. Kisle kumarice

Kisle kumarice so priročen dodatek sendvičem, solatam in hladnim obrokom. Zaradi značilnega okusa se dobro podajo tudi k mesnim jedem in narezkom.

26. Olive

Olive so uporabne za pripravo solat, testenin, pic in namazov. Vsebujejo maščobe, med katerimi prevladujejo enkrat nenasičene maščobne kisline. Pri nakupu bodimo pozorni na vsebnost soli.

27. Pečena paprika

Pečena paprika v kozarcu je odlična za pripravo namazov, solat in prilog. Lahko jo postrežemo samostojno ali uporabimo kot sestavino zelenjavnih jedi.

28. Breskve v kompotu

Breskve v kompotu so priročne za pripravo sadnih solat, sladic in hitrih prigrizkov. Če želimo zmanjšati vnos dodanega sladkorja, izberimo različico v lastnem soku.

29. Ananas v kompotu

Ananas v konzervi lahko uporabimo pri pripravi sladic, sadnih solat in različnih peciv. Nekateri ga dodajajo tudi slanim jedem, saj se dobro ujema z določenimi vrstami mesa in rižem.

Tudi kakovostna živila ne bodo dolgo uporabna, če jih bomo shranjevali v neustreznih razmerah. Za domačo zalogo zato izberimo suh, hladen in temen prostor, na primer shrambo ali kuhinjsko omaro, ki ni neposredno izpostavljena soncu in toploti.

Pri shranjevanju upoštevajmo naslednja pravila:

Preverjajmo embalažo: ne kupujmo pločevink, ki so napihnjene, puščajo, imajo globoke udrtine ali močno rjavijo.

Upoštevajmo rok uporabe: redno preverjajmo datume na embalaži in najprej porabimo živila, ki jim rok najprej poteče.

Shranjujmo jih na primernem mestu: konzerve in kozarce hranimo v suhem prostoru, stran od virov toplote.

Po odprtju jih pravilno shranimo: neporabljeno vsebino prestavimo v čisto posodo s pokrovom in jo hranimo v hladilniku.

Zalogo redno obnavljajmo: živila vključujmo v vsakodnevno kuhanje in jih sproti nadomeščajmo.

Poškodovana embalaža lahko ogrozi varnost živila, zato takšnih izdelkov ne uporabljamo, četudi njihov označeni rok še ni potekel.

Pri pripravi zaloge ni pomembno samo število konzerv, temveč predvsem količina hrane, ki jo potrebujemo glede na število družinskih članov. Upoštevati moramo tudi prehranske navade, morebitne alergije, posebne prehranske potrebe in starost članov gospodinjstva.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v svojih priporočilih za nujno zalogo hrane izpostavlja, da Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje priporoča pripravo zaloge hrane in vode, ki bi gospodinjstvu omogočila samozadostnost za 30 dni. To je cilj, ki ga lahko dosežemo postopoma, ne da bi morali vse izdelke kupiti naenkrat.

Ob tem ne pozabimo na pitno vodo. Ob izrednih dogodkih je lahko motena tudi oskrba z vodo, zato je pomembno, da imamo doma ustrezno zalogo. Po priporočilih slovenskih služb za zaščito in reševanje naj bi imeli za osnovne potrebe na voljo približno 7,5 litra vode na osebo na dan, kar vključuje pitje, pripravo hrane in osnovno higieno.

Pomembno je tudi, da zaloga ne vsebuje samo živil, ki jih moramo kuhati. V primeru izpada elektrike ali nedelovanja kuhinjskih naprav nam bodo prišla prav živila, ki jih lahko zaužijemo neposredno iz embalaže. V shrambi imejmo zato tudi prepečenec, krekerje, oreške, suho sadje, trajno mleko in nekaj živil, ki jih lahko pripravimo brez kuhanja.

Dobro založena shramba ne pomeni nepotrebnega kopičenja hrane, temveč premišljeno pripravo na nepredvidljive okoliščine. Če bomo izbirali živila, ki jih sicer radi uživamo, jih redno porabljali in nadomeščali, bomo imeli vedno pri roki uporabno zalogo. Tako bomo bolje pripravljeni na morebitne motnje v oskrbi, hkrati pa si bomo olajšali tudi vsakodnevno načrtovanje obrokov.

Viri: European Food Information Council, Zveza potrošnikov Slovenije, Food Safety Authority of Ireland, Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana