Gozdna terapija je umirjen, čuječ sprehod po gozdu, ki nas s pomočjo čutov ponovno poveže z naravo in s samimi seboj. Gre za prakso, ki je k nam prišla iz Japonske, njeni pozitivni učinki pa se kažejo tako v zniževanju stresa kot v krepitvi imunskega sistema in splošnem boljšem počutju. Več o tem, kako nam gozd lahko pomaga do bolj srečnega, mirnega in zdravega življenja, nam je povedala Silvija Jeraj, izvajalka gozdne terapije.
Kutina je sadno drevo, cenjeno zaradi aromatičnih plodov in čudovitih spomladanskih cvetov. Čeprav izvira z Bližnjega vzhoda, so jo v preteklosti močno vzljubile tudi naše babice in dedki. Spoznajte vse o tej vsestranski rastlini, ki daje okusno hruškasto sadje.
Vednozeleni gornik - majhen, a čudovit grm, je več kot le rastlina, ki ljubi mraz. Njegovi zimzeleni listi pa niso le dokaz njegove odpornosti in trdoživosti, temveč tudi zakladnica koristi za človekovo zdravje. Preberite več o tej zdravilni rastlini iz družine vresovk.
Šipek je nadvse vsestranska grmovnica, ki prav v vsakem letnem času prinese nekaj novega. Skozi celo leto nam lahko kot živa meja nudi zasebnost, poleti ustvari čudovite rožnate cvetove, jeseni pa nam daje zdravilne in okusne plodove.
Ambrozija, pelinolistna ambrozija in žvrklja – vse to so imena za na pogled nič kaj impresivno rastlino, ki se zlahka zlije z okoljem, toda v njem povzroči veliko škode. Ta invazivna severnoameriška enoletnica je pri nas označena kot nevarna rastlina, pri rokovanju z njo pa je potrebna velika previdnost.
Narava nam vse leto ponuja obilo takšnih in drugačnih dobrot, če smo jih ob sprehodu skozi gozd le pripravljeni videti. Pogovarjali smo se z Jožetom Podbojem, ki se je sicer s svetom gob in najrazličnejših užitnih divjih rastlin srečal razmeroma pozno, danes pa velja za velikega strokovnjaka in poznavalca na tem področju.
Brezov ded je užitna goba iz družine cevark, ki jo največkrat najdemo v listnatih gozdovih. Ta značilna jesenska goba zlasti pogosto raste v simbiozi z brezami, od koder izvira tudi njeno ime.
Nobena skrivnost ni, da je pranje perila za okolje precej obremenjujoče, a se mu po drugi strani nikakor ne moremo izogniti. Poraba energije in vode je neizogibna, poleg tega pa večina klasičnih detergentov za pranje perila vsebuje snovi, ki niso biološko razgradljive in močno onesnažujejo okolje ter imajo nenazadnje vprašljiv učinek na naše zdravje. Vse to so razlogi, ki vas bodo morda prepričali, da si detergent iz kostanja pripravite kar sami.
Trnulja je pri nas nekoliko manj poznan, a izjemno zdravilen sadež, ki na videz spominja na borovnice ali pa na miniaturne slive. Drevo je poznano tudi kot črni trn, njegovi plodovi, ki se pojavijo jeseni, pa so izjemno zdravilni in široko uporabni.
Russula cyanoxantha, pri nas znana kot modrikasta golobica, je vizualno precej nezanimiva, a po drugi strani užitna in izjemno okusna vrsta gob, ki raste tudi pri nas. Preberite vse o njej, da jo boste naslednjič lahko prepoznali, če jo opazite v gozdu.
Indijanska banana ali asimina je sočen, tropski sadež, ki ga marsikdo opredeljuje kot mešanico manga, banane in citrusnega priokusa. V zadnjih letih je sadež precej pridobil na priljubljenosti, zato ga tudi pri nas na svoje vrtove sadi vedno več ljudi.
Zelje je vrtna in poljska zelenjadnica, ki jo pri nas pridelujemo le še na dobrih 400 hektarjih zemljišč. V prvem letu so pridelek listi, poviti v glave, semenarji pa pridobivajo seme za setev drugo leto. Uživamo ga v vseh letnih časih, presno ali predelano. Zelje imamo za zdravilno, prav zaradi tega pa ni vseeno, kako je bilo pridelano. Nadzorovana integrirana in ekološka lokalno pridelana živila imajo prednost pred konvencionalnimi. Tudi vrtičkarji se izogibamo uporabi umetnih sredstev.
