Dominvrt.si
Košara gob

Izkušen gobarski strokovnjak razkriva, kako Slovenci nabiramo gobe

L.M.
10. 10. 2025 04.00
0

Narava nam vse leto ponuja obilo takšnih in drugačnih dobrot, če smo jih ob sprehodu skozi gozd le pripravljeni videti. Pogovarjali smo se z Jožetom Podbojem, ki se je sicer s svetom gob in najrazličnejših užitnih divjih rastlin srečal razmeroma pozno, danes pa velja za velikega strokovnjaka in poznavalca na tem področju.

Jože Podboj je aktiven član gobarskega društva Lisička iz Maribora. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom 'Iz narave samo najboljše', s katero želi ozaveščati o pomenu nabiralništva in morda spomniti na nekatere pozabljene naravne dobrine - nenazadnje pa tudi opozoriti na pasti, ki nas lahko doletijo, če gobe in divje rastline nabiramo brez znanja in nepremišljeno.

Jože Podboj je aktiven član gobarskega društva Lisička in avtor knjige 'Samo najboljše iz narave'.
Jože Podboj je aktiven član gobarskega društva Lisička in avtor knjige 'Samo najboljše iz narave'. FOTO: osebni arhiv

V svetu gob se je znašel malo po naključju, malo pa mu je bila ta pot položena v zibelko. Njegov oče je bil namreč prav tako navdušen gobar, vendar pa je splet okoliščin želel, da se je temu na neki točki v življenju odpovedal: "Oče me je včasih poklical in je rekel - Imam gobe, pridi jih iskat. Se je pa potem zgodilo to, da je oče rekel: Jaz sem videl človeka, ki je zbolel za klopnim meningitisom in zaradi klopa pa ne mislim umreti, sem trdovratne bolezni v življenju prebolel, nočem pa zdaj tega in ni šel več v gozd. In me je pustil praktično na cedilu v času, ko bi tudi mi radi imeli kaj več gob. No, in potem sem začel na lastno pest raziskovati gobe," začne s pripovedovanjem naš sogovornik.

Od amaterja do 'polprofesionalnega gobarja'

Sčasoma ga je stvar začela zelo zanimati, želel je spoznati čim večje število vrst gob: "No, vključil sem se v Gobarsko društvo Lisička iz Maribora, ki je v Sloveniji eno bolj znanih in sodeluje tudi z Mikološko zvezo Slovenije. Preko njih sem pozneje, potem, ko sem se približeval pokoju, prišel na nadaljevalni tečaj za spoznavanje 240 vrst gob in vso zakonodajo, povezano z gobami. Odločil sem se, da opravim ta izpit za determinatorja svetovalca pri Mikološki zvezi Slovenije. Tedaj so se mi šele odprle oči, ko sem spoznal, kakšno raznolikost gob ponuja naše ozemlje, naša Slovenija."

Slovenija je bogata z gobami, čeprav to bolj slabo izkoriščamo

Slovenija je bogata gobarska dežela, kar dokazuje dejstvo, da pri nas raste več kot 15.000 gob, doslej pa je Mikološka zveza Slovenije popisala približno 3000 vrst.

"... od tega jih je, ne boste verjeli, celo 1.000 užitnih. No, dajmo to skrajšati, da je 100 zelo dobrih," pove Podboj, ki pri popisovanju zadnja leta tudi aktivno sodeluje.

V njegovi knjigi 'Iz narave samo najboljše' med drugim najdemo 12 užitnih gob, ki pa jih je zaradi lažje preglednosti razvrstil po mesecih - od januarja do decembra, napačno je namreč prepričanje, da gobe rastejo samo spomladi in jeseni: zimska panjevka, bezgova uhljevka, marčna polževka, rebrasti smrček ali mavrah, majnica, navadna lisička, travniški kukmak, jurček, orjaški dežnik, štorovka, martinovka in bukov ostrigar.

Navadna lisička - užitna
Navadna lisička - užitna FOTO: osebni arhiv

Slovenci smo navdušeni gobarji, a smo omejeni na 5 znanih vrst gob

Podboj pravi, da za Slovence svet gobarjenja pomeni nabiranje okoli 5 vrst gob: "Naš narod slovi po tem, da smo gobarji in res se uvrščamo v evropski vrh po državah, da smo na prvih mestih, ampak poznamo pa na žalost največ pet vrst gob pri 95 % ljudi. Morda nas je 5 %, ki poznamo potem malo več tega."

Pri tem ima v mislih predvsem jurčka, ki ga pri nas dojemamo kot 'kralja' vseh gob, potem imamo še marele, lisičke, golobice in potem se naše znanje že počasi konča. Toda Podboj lahko našteje še vsaj 95 drugih zelo okusnih, ki prav tako rastejo pri nas.

"... poleg jurčka so zelo dobre tudi golobice, ki jih je v Sloveniji 160 vrst, od teh 100 užitnih, samo ena ali dve sta strupeni, ne pa smrtno strupeni. Test za užitnost golobice je, da jo prelomite in okusite košček na jeziku - če peče, je strupena, če ne, je užitna ... Tudi rdečkasta mušnica je pogojno užitna, strupi se razgradijo pri termični obdelavi nad 70 stopinjami Celzija. Ljudje se je bojijo, je zelo dobra, še posebej na žaru."

" ...velika tintnica je goba, ki so jo uporabili za izdelavo črnila. Mlada je užitna, zelo okusna na maslu s kruhom. Ljudje jo pogosto zamenjujejo z običajno tintnico, ki je pogojno užitna in v kombinaciji z alkoholom lahko povzroči zastrupitev."

Seveda ne moremo mimo jurčka, marele in lisičk, pri katerih opozori na eno past: "... jurčku je podoben žolčasti grenilec, ki je grenek in neužiten. Pri dežnikih pa obstaja več vrst, nekateri so užitni, drugi strupeni in povzročajo zastrupitve. Pri lisičkah je manjša možnost zamenjave, vendar je treba biti previden."

Velika tintnica - užitna in zdravilna
Velika tintnica - užitna in zdravilna FOTO: osebni arhiv

Ne samo užitne, Slovenija je polna tudi medicinskih gob

Še manj je znanega o medicinskih gobah, čeprav Jože Podboj pri tem svetuje dodatno mero previdnosti – lahko bi rekli, da nabiranje gob v zdravilne namene morda celo odsvetuje.

Poznavanje gob v medicinske namene je bil sicer sestavni del njegovega izpita, ki ga je opravljal na Mikološki zvezi Slovenije, v praksi pa se je z njihovimi učinki srečal, ko je zbolela njegova hčerka in ji na ta način dejansko tudi pomagal.

"... so zelo velika pomoč pri zdravljenju zelo trdovratnih bolezni. In me je to navdušilo. Najbolj pa sem prišel do zaključka, ko je imela moja hči velike težave z luskavico in s padcem imunosti. Ko sem ugotovil, da ena od teh gob krepi imunski sistem, sem enostavno gobo sicer poznal, nisem pa je upal dati hčeri z mojimi navodili, zato sem raje stopil v lekarno, kjer so že pripravljeni preparati, kot rečejo zdaj prehranska dopolnila, in so ji izredno pomagali. Tako da sem tisti trenutek spoznal, da je ta teorija in praksa okrog zdravilnih gob resnična. Konvencionalna zdravila ji niso pomagala, niti kreme."

"... medicinske gobe imajo že zelo dolgo tradicijo, kar nam razkrije najdba 5000 let starega zamrznjenega človeka Otzija, najdenega v Alpah. V njegovi torbi so našli gobo brezovo kresilačo, ki mu je služila za razkuževanje ran ..., " doda kot zanimivost. 

Svetlikava pološčenka - zdravilna
Svetlikava pološčenka - zdravilna FOTO: osebni arhiv

Nabiranje gob v zdravstvene namene na lastno pest odsvetuje

Čeprav trdno verjame, da nekatere gobe lahko pripomorejo k izboljšanju zdravstvenega stanja, pa opozarja, da večina ljudi ve o njih veliko premalo in zato nabiranje in pripravo preparatov na lastno pest močno odsvetuje: "Ljudje ne vedo, da obstajajo medicinske gobe, ampak nabiranje in priprava je zahtevnejša kot pri zdravilnih rastlinah, ki jih lahko uporabite v čajih. Medicinske gobe zahtevajo boljši pristop glede količin in časa uporabe. Nimajo stranskih učinkov, kot jih imajo konvencionalna zdravila, ampak ni vseeno, če vzamete preveč. Zato ni priporočljivo, da se ljudje sami odpravljajo v gozd in nabirajo te gobe za zdravljenje, bolje je kupovati preparate znanih slovenskih proizvajalcev v lekarnah ali specializiranih trgovinah."

Pri tem izpostavi svetlikavo pološčenko, ki je bila ena prvih gob v zdravstvene namene, s katero se je sam srečal v praksi: "Ena najpomembnejših gob je svetlikava pološčenka, ki sem jo uporabil za krepitev imunskega sistema pri hčerki ... Vendar je pomembno vedeti, kje raste goba. Če raste na panju listavca, je svetlikava pološčenka, če na jelki, je jelkina pološčenka, ki nima zdravilne učinkovitosti. Prav tako so pomembna pravila nabiranja, domači postopki so zahtevni."

Zelena mušnica - smrtno strupena
Zelena mušnica - smrtno strupena FOTO: osebni arhiv

Zdravilne gobe so lahko tudi del prehrane

Podboj torej strogo loči nabiranje gob v zdravstvene in prehranske namene, čeprav je dejstvo, da teh dveh polj ni mogoče povsem ločiti.

"Pri deklaracijah gob na spletnih straneh piše, ali je goba užitna ali neužitna. 'Neužitna' pomeni, da ni za prehrano. Nekatere lesne gobe, kot so bukova kresilka, smrekova kresilača, brezova kresilača in pisana kloškovka, niso primerne za prehrano, so pa med medicinskimi gobami. Med medicinskimi gobami so tudi užitne gobe kot razvejani luknjičar, resasti bradovec, šitake, velika tintnica in še druge. Jurček ima določene pozitivne lastnosti."

Nenazadnje pa gobe v prehrani veljajo za zdravo živilo, bogato z vitamini, minerali, vlakninami in antioksidanti. Imajo malo kalorij in hkrati nizko vsebnost nasičenih maščob. So tudi dober vir vitamina D, še posebej če so izpostavljene UV svetlobi, kar podpira zdravje kosti in imunski sistem. Prav tako vsebujejo veliko kalija, ki lahko pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka.

"Gobe vsebujejo veliko vitamina D, še posebej, če jih sušimo na soncu, to je zelo zdravo, kar je pomembno za starejše in pri covidu. Tudi užitne gobe, kot so jurčki in lisičke, se lahko malo pustijo na soncu, kar poveča vitamin D," za konec še svetuje in doda, da jih je pred pripravo smiselno tudi olupiti, s čimer odstranimo težke kovine in druge nečistoče.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1252