Jesen je za mnoge neločljivo povezana z nabiranjem kostanja. Če se odpravljate na kostanjev pohod, je dobro vedeti, da kostanj ne raste enakomerno po vsej Sloveniji.

Na kostanjev pohod se odpravite po nekaj suhih jesenskih dneh. Takrat je na tleh običajno največ sveže odpadlih plodov.
Na kostanjev pohod se odpravite po nekaj suhih jesenskih dneh. Takrat je na tleh običajno največ sveže odpadlih plodov. FOTO: Shutterstock

Po podatkih Zavod za gozdove Slovenije navadni kostanj najbolje uspeva v toplejših nižinskih in gričevnatih predelih države. Zemljevid razširjenosti kostanja kaže, da ga je največ v osrednjem, vzhodnem in jugozahodnem delu Slovenije.

Zalotila avtodom v gozdu: Kar sproti vlagajo jurčke in druge gobe
Preberi še
Zalotila avtodom v gozdu: Kar sproti vlagajo jurčke in druge gobe

Med območji, kjer nabiralci pogosto najdejo kostanj, so:

- Dolenjska,

- Bela krajina,

- Posavsko hribovje,

- okolica Ljubljane,

- Haloze in Slovenske gorice,

- Kras in del Primorske.

Na drugi strani je kostanj precej redkejši v višjih alpskih predelih ter na severozahodu Slovenije.

Zemljevid razširjenosti kostanja v Sloveniji kaže, da ga je največ v osrednjem, vzhodnem in jugozahodnem delu države. Vir: Zavod za gozdove Slovenije.
Zemljevid razširjenosti kostanja v Sloveniji kaže, da ga je največ v osrednjem, vzhodnem in jugozahodnem delu države. Vir: Zavod za gozdove Slovenije. FOTO: Zavod za gozdove Slovenije

Pri nabiranju ne pozabite na spoštovanje gozda. Kostanj pobirajte s tal, ne poškodujte dreves in za seboj ne puščajte odpadkov. Tako bo jesenski gozd ostal prijeten za vse obiskovalce. Zavod za gozdove Slovenije obiskovalcem svetuje spoštovanje gozdnega bontona in odgovorno ravnanje v naravi. Pravilnik o varstvu gozdov določa, da posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere največ 2 kilograma kostanja. 

Razlagalnik

Zavod za gozdove Slovenije je javni zavod, ki skrbi za ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in razvoj slovenskih gozdov. Njegova glavna naloga je strokovno načrtovanje in nadzor nad gozdnogospodarskimi dejavnostmi, varstvo gozdov pred škodljivci, boleznimi in požari ter svetovanje lastnikom gozdov. Zavod igra ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in zagotavljanju, da gozdovi ostanejo zdravi in dostopni za javno uporabo.

Pravi kostanj, znan pod latinskim imenom Castanea sativa, je izjemno pomembna drevesna vrsta, saj nudi življenjski prostor številnim živalskim vrstam in bogati gozdni ekosistem. Njegovi plodovi so pomemben vir hrane za številne gozdne živali, kot so veverice, divji prašiči in ptice. Poleg tega je kostanj cenjen zaradi svojega trpežnega lesa, ki vsebuje veliko taninov, zaradi česar je naravno odporen proti gnitju in se pogosto uporablja v kletarstvu ter pri izdelavi zunanjega stavbnega pohištva.

Čeprav imata podobno ime, sta rastlini povsem različni. Užitni kostanj (Castanea sativa) pripada družini bukovk in ima plodove, ki so zaprti v bodičasti ovojnici, znotraj katere je pogosto več plodov. Nasprotno pa divji kostanj (Aesculus hippocastanum) spada v družino sapindovk in njegovi plodovi niso užitni za ljudi, saj vsebujejo snovi, ki so lahko strupene. Divji kostanj prepoznamo po gladki, zeleni lupini z redkimi bodicami, v kateri je običajno le en večji, okrogel in svetleč rjav plod.

Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.