Srednjeveški sadež, ki ga občasno tudi pri nas še najdemo na kakšnem vrtu

Nešplje izvirajo iz Irana, jugozahodne Azije in jugovzhodne Evrope, zlasti okoli Črnega morja, toda kasneje se je razširila in postala priljubljeno sadno drevje tudi pri nas.

Gre za listopadno sadno drevo, ki v višino zraste med 2 in 4 metre ali celo več. V naravi se pogosto razrašča kot grm, gojeno pa lahko ustvari obliko drevesa.

Tako kot kutina in jablana tudi nešplja spada v družino vrtnic in je odlično sadno drevo za gojenje, zlasti v manjših vrtovih. Poleg tega je privlačna okrasna rastlina z lepimi cvetovi, osupljivimi jesenskimi barvami in nenavadnimi plodovi.

Plodovi nešplje so okusni, osvežilni in zdravi, bogati z različnimi minerali, pektinom, ogljikovimi hidrati in organskimi kislinami, ki blagodejno vplivajo na človeško telo. Čeprav na videz niso najbolj privlačni, so izjemno zdravi.

Poleg zdravstvenih koristi so Francozi verjeli, da imajo nešplje čarobno moč, ki lahko zaščiti njihove domove pred čarovništvom in uroki.

Sadež ima okus po jabolkah ali jabolčni čežani s pridihom citrusov, datljev in celo marelic. Lahko jih jemo surove, pogosteje pa se predelajo v žele ali marmelado.

Sadje nabiramo od konca oktobra do novembra, idealno po močni zmrzali, in ga nato še nekaj tednov hranimo na hladnem, da se zmehča. V tem času se škrob v sadju pretvori v sladkorje in kisline, zmanjšajo pa se grenki tanini.

Ker je bogata z vitaminom C, ki krepi imunski sistem, ni presenetljivo, da je nešplja v preteklosti predstavljala priljubljeno zimsko sadje, ko je bilo na voljo le malo drugega svežega sadja. Sadje, listi in lubje drevesa so se med drugim uporabljali tudi v zdravilih za želodčne težave, še danes pa velja, da naj bi blagodejno vplivala na prebavo.

Je to najbolj okusna sorta jagod?

Nešplja, prežeta z zgodovino, je drevo, preprosto za gojenje, ki vsako leto ponudi zalogo sadja, bogatega z vitamini in drugimi koristnimi snovmi.

Čeprav je nešplja sadje toplejših predelov, jo je mogoče uspešno gojiti tudi v hladnejših podnebjih. Toplo sredozemsko podnebje sicer ni najbolj primerno zanjo. Ker je manj občutljiva na nizke temperature kot nekatere druge sadne vrste, raste tudi na območjih s povprečno letno temperaturo od 8 do 9 stopinj Celzija. Zaradi poznega vstopa v fazo cvetenja je odporna na spomladanske pozebe.

Za gojenje tega sadnega drevesa je najbolj primerno območje s povprečno letno količino padavin nad 700 mm. V večini primerov relativno dobro prenaša sušo, zalivanje pa je priporočljivo z mehko vodo, najbolje deževnico.

Najboljše rezultate dosežemo, če nešpljo gojimo na rodovitni, rahli in zmerno vlažni zemlji. Ne glede na substrat, na katerega je cepljena, mora biti podtalnica vsaj 1,5 m pod površino.