Jesenski grm z zdravilnimi plodovi, ki nas pozimi rešujejo pred boleznimi

Šipek je listopadni grm iz družine vrtnic. Zraste do 3 metre visoko in tvori razvejane, debele veje, ki s starostjo ustvarijo močne in ostre bodice.

Ima dobro razvit in globok koreninski sistem, zato se ta grm zlahka ne bo vdal, niti v precej neugodnih razmerah.

Čeprav šipek običajno ne preseže višine več kot 4 metre, gre za zelo hitro rastoč grm, ki se lahko razraste tudi v širino in tako prevzame prostor drugim rastlinam. Če mu ne zagotovimo dovolj opore, se bo tako hitro lahko prerasel tudi druge grmovnice ali drevesa v bližini.

Šipek je trpežna in prilagodljiva rastlina, ki uspeva v različnih pogojih, zaradi česar je relativno enostavna za gojenje in nego. Najraje ima sončna do delno senčna mesta in najbolje uspeva v dobro odcednih tleh, čeprav lahko prenese tudi slabša tla in suhe razmere, ko se enkrat ukorenini.

Pri sajenju je pomembno izbrati mesto z dobrim kroženjem zraka, da preprečimo glivične bolezni. Redno zalivanje je potrebno v prvem letu, da rastlina razvije močan koreninski sistem, vendar je zrel grm šipka dobro odporen na sušo in potrebuje minimalno dodatno zalivanje.

Spomladi čudoviti cvetovi, jeseni zdravilni plodovi

Med majem in junijem na grmu šipka zrastejo lepi, veliki cvetovi, ki imajo tudi nadvse prijeten vonj ter so pomemben vir cvetnega prahu in nektarja za čebele in druge opraševalce.

Poletnim cvetovom v jeseni sledijo rdečkasti podolgovati plodovi, ki jih poleg človeka obožujejo tudi nekatere ptice, pa tudi manjši sesalci, kot so voluharji in veverice.

Plodove šipka nabiramo od konca septembra skozi vso jesen do zgodnje zime, včasih pa vse do začetka decembra, odvisno od podnebja, v katerem grm raste. Idealen čas za obiranje je po prvi rahli zmrzali, saj nižje temperature pomagajo razgraditi celične stene plodov, zaradi česar so ti sočnejši in slajši. Da je grm pripravljen na obiranje, prepoznamo po tem, da so jagode dovolj debele in nekoliko mehke na dotik. Pri obiranju je treba šipek rahlo zasukati ter previdno odtrgati s peclja. Pomembno je izbrati čvrste, a zrele plodove – ne kašaste ali preveč skrčene. Po obiranju šipek dobro speremo in obdelamo, da odstranimo dlakava semena v notranjosti, preden ga uporabimo v marmeladah, sirupih, čajih ali drugih pripravkih. Pri receptih, ki vključujejo precejanje, kot so sirupi ali marmelade, odstranjevanje semen morda ni potrebno.

Šipkov čaj je že dolgo del tradicionalne kulture pitja čaja pri nas in po svetu, v zadnjih nekaj letih pa znanstveniki vedno znova odkrivajo njegovo zdravilno moč. Zaradi velike vsebnosti antioksidantov šipkov čaj povezujemo s številnimi koristnimi učinki na človeško telo - poleg antioksidativnega ima tudi protimikrobni, protivnetni, antidiabetični in morda celo antikancerogeni učinek.

Sama rastlina ali bolje rečeno njeni rdečkasti plodovi vsebujejo veliko vitamina C – slednji še posebej izstopa, E in B, poleg tega pa tudi karotenoide in polifenole, ki veljajo za izjemno močne antioksidante.

Čeprav je čaj, ki pomaga krepiti imunski sistem in blaži prehlad, eden najbolj priljubljenih izdelkov iz šipkovih plodov, pa se tudi njegova uporabnost v prehrani šele začne. Šipkove plodove je namreč mogoče predelati tudi v sirupe, marmelade, želeje in druge pripravke.

Poleg sladkih pripravkov se šipek lahko uporablja tudi za pripravo kisa za solatne prelive ali vlaganje.

Ne glede na končni izdelek pa je pomembno, da pred zaužitjem ali predelavo odstranimo drobne dražeče dlačice v notranjosti ploda.