Kako odstraniti saje s sten? Pri čiščenju ne naredite te napake

Saje nastajajo pri zgorevanju lesa in drugih goriv, na stene pa jih lahko zanese dim. Najpogosteje se pojavijo nad kaminom, ob odprtinah za dim ali na mestih, kjer zrak kroži po prostoru.

Če se črne lise vztrajno vračajo, razlog morda ni zgolj umazana stena. Težave lahko povzročajo slab vlek dimnika, pomanjkanje zraka za zgorevanje ali neustrezno gorivo. V takšnem primeru samo čiščenje ne bo rešilo težave, saj se bodo madeži ponovili.

Najpomembnejše pravilo je, da stene ne začnemo čistiti z mokro krpo. Saje vsebujejo drobne delce, ki se lahko ob stiku z vodo razmažejo po večji površini.

Najprej ugasnemo kamin in počakamo, da se popolnoma ohladi. Nato zaščitimo tla in pohištvo ter si nadenemo rokavice. Pri večji količini saj uporabimo tudi primerno zaščito za dihala.

Za odstranjevanje suhih saj je primerna posebna suha čistilna gobica za saje. Z njo nežno potegnemo po umazanem delu stene, ne da bi močno pritiskali. Delamo v eni smeri in gobico sproti obračamo na čisto površino. Tako zmanjšamo možnost, da bi saje raznesli po steni.

Pri obsežnejši umazaniji je bolje uporabiti ustrezen sesalnik s filtrom za drobne delce ali čiščenje prepustiti strokovnjakom.

Ko odstranimo suhe delce, preverimo, ali so na steni ostali temni madeži. Če je barva pralna in površina dobro utrjena, lahko poskusimo z mlačno vodo in majhno količino blagega čistila.

Krpa ali gobica naj bo dobro ožeta. Madež nežno očistimo, nato površino obrišemo s čisto, komaj vlažno krpo in pustimo, da se posuši.

Pred uporabo čistila ga vedno preizkusimo na manj vidnem delu stene. Matirane barve, tapete in dekorativni ometi so lahko občutljivi na vlago in drgnjenje, zato se lahko na njih pojavijo svetlejše lise ali poškodbe.

Kis in soda bikarbona nista univerzalna rešitev za saje. Kis lahko poškoduje nekatere premaze, soda pa je lahko pri drgnjenju preveč abrazivna. Prav tako nikoli ne mešamo različnih čistil, zlasti ne belila s kisom ali amonijakom, saj lahko nastanejo nevarni plini.

Če so črni madeži prodrli globoko v omet ali barvo, jih običajno čiščenje morda ne bo odstranilo. V takšnem primeru ne drgnemo močneje, saj lahko poškodujemo premaz.

Ko je stena ustrezno očiščena in povsem suha, je lahko potrebna posebna temeljna barva, ki preprečuje prebijanje madežev, nato pa še novo pleskanje. Pri močnem vonju po dimu ali večjih površinah, prekritih s sajami, je smiselna strokovna sanacija.

Po večjem požaru ali obsežnem vdoru dima navadno gospodinjsko čiščenje ni dovolj, saj se ostanki zgorevanja lahko zadržujejo tudi na pohištvu in v prezračevalnih sistemih.

Da se saje ne bi znova nabirale, je treba poskrbeti za pravilno delovanje kamina. Kurimo suh les, zagotovimo zadosten dovod zraka in dimnik redno vzdržujemo v skladu s strokovnimi priporočili.

Če se dim vrača v prostor ali se nenadoma začne nabirati več saj kot običajno, kurišča ne uporabljamo, dokler vzrok ni odpravljen. Pri sumu na težave z dimnikom se obrnemo na usposobljenega dimnikarja.

Manjše črne lise je pogosto mogoče odstraniti brez ponovnega pleskanja, če se čiščenja lotimo pravilno. Če pa se madeži nenehno vračajo, je treba najprej odpraviti vzrok, sicer bo tudi sveže očiščena stena kmalu spet umazana.

Viri: This Old House, Angi, South Australian Metropolitan Fire Service (MFS)