Zakaj med kristalizira in se spremeni v trdo zmes?
Med je sestavljen predvsem iz dveh naravnih sladkorjev, glukoze in fruktoze, vsebuje pa tudi vodo, encime, organske kisline, minerale in druge snovi. Prav razmerje med glukozo in fruktozo je eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo, kako hitro se bo med začel strjevati.
Glukoza je namreč slabše topna v vodi kot fruktoza. Ko je je v medu več, se začne postopoma izločati v obliki drobnih kristalov. Ti se sčasoma združujejo, zato med iz tekočega preide v gosto oziroma trdno stanje.
Na hitrost kristalizacije vplivajo tudi vsebnost vode, temperatura, čas shranjevanja in prisotnost drobnih delcev, na primer cvetnega prahu, ki lahko pospešijo nastajanje kristalov.

Kateri med se najhitreje strdi?
Ste morda opazili, da se nekateri kozarci medu strdijo že po nekaj tednih, drugi pa ostanejo tekoči več mesecev? Razlog je predvsem v njihovem botaničnem izvoru in razmerju med posameznimi sladkorji.
Med z več glukoze praviloma kristalizira hitreje, medtem ko tisti z več fruktoze dlje časa ostane tekoč.
Med slovenskimi vrstami je dober primer akacijev med, ki zaradi večjega deleža fruktoze praviloma kristalizira zelo počasi. Tudi kostanjev med lahko dolgo ostane tekoč. Po drugi strani lahko cvetlični med precej hitro postane gost in mazav.
Posebnost so nekateri manini medovi, zlasti tisti z večjo vsebnostjo sladkorja melecitoze. Ta lahko povzroči zelo hitro kristalizacijo, v določenih primerih celo še v čebeljem satju.
Ali je strjen med pokvarjen ali manj kakovosten?
Nikakor ne. Kristalizacija sama po sebi ne pomeni, da je med pokvarjen, star ali da mu je bil dodan navadni sladkor. Gre za naravno fizikalno spremembo, pri kateri se glukoza izloči v obliki kristalov.
Tudi kristaliziran med je praviloma povsem primeren za uživanje, če je bil pravilno pridelan in shranjen. Njegov okus, vonj in uporabnost se zaradi samega strjevanja ne spremenijo bistveno.
Čebelarska zveza Slovenije v svojem pojasnilu o kristaliziranem medu opozarja tudi na pojav belih lis oziroma tako imenovanega cveta. Ta nastane, ko med kristalizira in se med kristali pojavijo manjša območja z zrakom. Tudi takšne spremembe so lahko povsem naravne.

Kako ponovno utekočiniti strjen med?
Če imate raje tekoči med, ga lahko brez večjih težav ponovno utekočinite. Pri tem je pomembno, da ga ne izpostavljate previsokim temperaturam, saj lahko s pregrevanjem poslabšate njegove senzorične lastnosti.
Najboljša rešitev je vodna kopel:
- V večjo posodo nalijte toplo vodo.
- Vanjo postavite dobro zaprt kozarec medu.
- Pazite, da temperatura vode ne preseže 40 stopinj Celzija.
- Počakajte, da se kristali postopoma raztopijo.
- Kozarec občasno nežno pretresite ali premešajte, če je med že dovolj tekoč.
Pri tem je treba paziti, da medu ne pregrejemo, saj lahko previsoka temperatura vpliva na njegovo aromo in povzroči nastanek nezaželenega karamelnega okusa.
Pomembno je tudi, da medu ne segrevate neposredno na štedilniku in ga ne puščate predolgo v vroči vodi. Ko se ponovno utekočini, ga čim prej ohladite na temperaturo shranjevanja.
Kako pravilno shranjevati med, da ostane čim dlje kakovosten?
Čeprav kristalizacije ne morete povsem preprečiti, lahko z ustreznim shranjevanjem vplivate na hitrost tega procesa in ohranite kakovost medu.
Upoštevajte nekaj preprostih pravil:
- Kozarec vedno dobro zaprite. Med vpija vlago iz zraka, zato ga hranite v tesno zaprti posodi.
- Izberite suh in temen prostor. Medu ne izpostavljajte neposredni sončni svetlobi.
- Izogibajte se velikim temperaturnim nihanjem. Najbolje ga je hraniti pri čim bolj stalni temperaturi.
- Ne uporabljajte mokre žlice. Z vnašanjem vode lahko povečate tveganje za kvarjenje.
- Ne shranjujte ga v bližini virov toplote. Kuhinjska omarica ob pečici ali štedilniku ni najboljša izbira.
Če opazite, da se je med razslojil in se je nad kristalizirano plastjo pojavila tekoča plast, bodite nekoliko bolj pozorni. Tak pojav je lahko povezan z višjo vsebnostjo vode, ki poveča možnost fermentacije. Če med razvije izrazito kisel vonj, se peni ali kaže druge znake kvarjenja, ga ne uživajte.
Strjen med torej ni razlog za skrb. Nasprotno, kristalizacija je povsem običajen pojav, ki ga lahko pričakujete pri številnih vrstah medu. Namesto da kozarec zavržete, ga lahko preprosto uporabite za sladkanje čaja, pripravo sladic ali ga z nežnim segrevanjem v vodni kopeli ponovno spremenite v tekočo poslastico.

Viri: Čebelarska zveza Slovenije, Food and Agriculture Organization of the United Nations, International Journal of Molecular Sciences













































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV