Slovensko pokopališče, ki velja za arhitekturni presežek

Plečnikovo nagrado v kategoriji javni prostor je strokovna žirija letos namenila Pokopališču Ankaran arhitektov Uroša Rustje, Primoža Žitnika, Mine Hiršman in Matea Zonte ter krajinskih arhitektov Ane Kučan, Luke Javornika in Danijela Mohoriča. Gre za povsem nov javni prostor, ki pa so mu omenjeni arhitekti dodali estetsko noto, ki je sicer pri pokopališčih nismo vajeni.

Utemeljitev nagrade s strani strokovne žirije

Kot piše v utemeljitvi Plečnikove nagrade, zasnova pokopališča posega neposredno v brežino gozdnega roba in izkušnjo kraja naveže na dojemanje krajine v širšem merilu. Avtorji višinsko razliko izjemno zahtevne lokacije premoščajo s klančinami, ki obiskovalca vizualno povezujejo s horizontom in različnimi gozdnimi ambienti. Členitev enotnega pokopališkega prostora na več delov, tako da se posamezna grobna polja potopijo v okoliški gozd, odpira možnost prepletanja gozdne krajine s prostori grobov, kar subtilno aktivira potencial javnega prostora in ga hkrati zaščiti, uporabnikom pa ponuja parkovno ureditev, ki presega program in prostor pokopališča.

Pokopališče, na katerega so prebivalci čakali precej dolgo

"Pokopališče, ki je bilo javnosti predstavljeno 11. februarja 2025, je najpomembnejši in največji projekt Občine Ankaran doslej,"  je sicer zapisano na spletni strani občine Ankaran. Od zasnove do popolne realizacije so potrebovali 5 let. 

Nedavno odprt javni prostor tako obsega mrliško vežico ter skupno 536 grobov. Od tega 110 klasičnih grobov, 246 talnih žarnih grobov in 180 zidnih žarnih grobov ter polje za raztros pepela.

O medsebojnem sodelovanju javnosti in arhitektov ter drugih strokovnjakov na spletni strani občine še zapišejo: "Zavedajoč se pomena tega projekta za lokalno skupnost, je Občina Ankaran v njegovo pripravo, nastajanje in izvedbo vključila največje strokovnjake arhitekture, krajinske arhitekture in gradbeništva, v postopke snovanja in priprave na izgradnjo pa je bila ves čas vključena tudi najširša javnost. Tako so bile ob upoštevanju smernic stroke ter značilnosti prostora, v katerega je umeščeno, pravočasno prepoznane potrebe in predlogi ključnih deležnikov in občanov."