''V Banki Slovenije ugotavljamo, da se tveganja, povezana z rastjo potrošniških kreditov, po razširitvi makrobonitetnega priporočila ne zmanjšujejo. Medletne rasti potrošniških kreditov namreč ostajajo visoke in presegajo 10 %, narašča pa tudi povprečni znesek potrošniških kreditov. Po zadnjih podatkih je rast potrošniških kreditov avgusta medletno znašala 11,7 %, obseg pa 2,9 milijarde EUR, s čimer se hitro približuje predkriznim ravnem (stanje potrošniških kreditov je nižje le še za 1,5 % oz. 44 mio EUR).'' so zapisali na spletni strani Banke Slovenije
Medletna rast potrošniških kreditov po letih
Medletna rast potrošniških kreditov po letih FOTO: Banka Slovenije

V Banki Sloveniji trdijo, da ugotavljajo, da so tveganja, povezana s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, precej povišana. Zato so se odločili, da priporočilo spremenijo v zavezujoč instrument, ki se bo dotikal poslovne banke, hranilnice in podružnice tujih bank, ki so morale z letošnjim novembrom upoštevati naslednji dve zahtevi:

– Omejitev glede razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca,

– Omejitev ročnosti, ki pri potrošniških kreditih ne sme preseči 7 let.  

Na Banki Slovenije so še dejali, da bodo v okviru zakonskih pristojnosti redno preverjali skladnost odobrenih kreditov z danimi ukrepi, v primeru ugotavljanja kršitev pa bodo ukrepali v skladu z določili ustreznih področnih zakonov. Dotični zavezujoč instrument se ne dotika le prebivalstva, temveč tudi poslovanja posameznih bank, predvsem tistih, ki se v večji meri ukvarjajo s potrošniškimi krediti. Kaj pa zaostrovanje kreditiranja prebivalstva pravzaprav pomeni v praksi? Kdo si bo danes še lahko privoščil kredit, kakšne dohodke bomo potrebovali in, navsezadnje, kako bodo mladi in tisti malo manj mladi sploh prišli do lastnega stanovanja? Več iz oddaje 24ur: