'Začeli so nas ignorirati': Luka iskreno o slabi izkušnji z montažno hišo

O svoji izkušnji je tako odkrito spregovoril Luka, ki se je leta 2020 odločil za gradnjo montažne hiše. Čeprav se je projekt na začetku razvijal obetavno, se je kasneje spremenil v dolgo in stresno zgodbo.

Luka pojasnjuje, da je bila odločitev za montažno hišo precej premišljena. "Glavni razlog je bila hitrost gradnje in toplejši občutek pozimi zaradi lesene gradnje," pove na začetku pogovora. Posebej ga je prepričala sestava sten in izolacija. "Že sama stena ima pet centimetrov izolacije na notranji strani, petnajst centimetrov v steni in dodatnih petnajst centimetrov fasade," razloži.

Namesto tipske hiše so se odločili za lasten projekt. "Imeli smo svojega projektanta, ki je vodil projekt od idejne zasnove do gradbenega dovoljenja. Pri tipskih hišah je bil problem, ker niso upoštevale vseh naših želja glede notranjosti."

Po njegovih besedah se je ta odločitev izkazala za zelo pomembno tudi pri pridobivanju dovoljenj. "Zdelo se mi je bolje, da projekt vodi nekdo, ki dobro pozna občinske odloke in ljudi na upravni enoti, elektru, komunali in podobno. To je zelo pomagalo pri hitrosti pridobivanja gradbenega dovoljenja."

Luka pravi, da je bilo iskanje izvajalca dolgotrajen proces. Najprej je prek spleta zbiral osnovne ponudbe montažnih hiš, da je sploh dobil občutek o cenah. "Najprej sem pregledoval Google in zbiral ponudbe tipskih hiš, da sem videl, ali si tak projekt sploh lahko privoščimo."

Kasneje je podjetjem pošiljal idejno zasnovo in imel z njimi sestanke. "Predstavili so mi, kako delajo, ali lahko izdelajo hišo po naši zasnovi in pripravijo informativno ponudbo." Pomemben del odločanja so bili tudi obiski gradbišč. "Kjer je bilo mogoče, sem podjetje obiskal tudi na delovišču."

Na koncu ga je izbrano podjetje prepričalo predvsem s prilagodljivostjo. "Hitro smo uskladili vse želje glede gradnje in materialov. Na gradbišču so mi pokazali hišo v gradnji in razložili celoten proces." Dodatno zaupanje mu je vlivala tudi dobra izkušnja sodelavca. "V času, ko sem zbiral ponudbe, so hišo zaključevali sodelavcu in je bilo vse v redu, razen manjše zamude."

Prve težave pa so se pojavile po postavitvi hiše do strehe. "Slediti bi morala vgradnja oken, vrat in fasade, ampak začeli so se izgovarjati na nedobavljivost materialov in zasedenost podizvajalcev."

Čeprav so notranja dela nekaj časa še potekala, se je največji problem pojavil po suhomontažnih delih. "Takrat se po pogodbi plača zadnji večji obrok. Zadnji obrok, ki ostane zadržan zaradi zamude, je bil samo še tri odstotke." Po tem plačilu pa se je vse ustavilo. "Po zadnjem večjem plačilu so nas začeli ignorirati in niso več prišli na gradbišče."

Luka pravi, da so po več mesecih s pomočjo odvetnika vendarle uspeli stopiti v stik s podjetjem. "Izgovarjali so se na podražitve materialov in delovne sile ter zahtevali podpis aneksa za doplačilo. Ampak to ni bilo upravičeno."

Takrat hiša še zdaleč ni bila dokončana. "Nismo imeli oken, vhodnih vrat, fasade, toplotne črpalke, talnih oblog, notranjih vrat, stopnic, fine elektroinštalacije in sanitarne opreme."

Na vprašanje, kaj je bilo med gradnjo najbolj nepričakovano, Luka brez oklevanja odgovori: "Ignoriranje in ustavitev gradnje."

Sicer poudarja, da so med samo gradnjo manjše napake odpravljali sproti. "Večjih težav ni bilo. Napačna je bila lokacija glavnega ventila za vodo, napačno postavljena ena stena v kopalnici in nekaj dodatnih kablov ni bilo izvedenih po projektu."

Veliko težav je opazil tudi zato, ker je bil skoraj vsak dan na gradbišču. "Vedno imaš nadzornika, ampak jaz sem bil vsak dan tam in sem jih opozoril na take stvari."

Pojasni tudi konkreten primer napačne izvedbe. "Ventil so montirali tako, da bi bila montaža nadometna, namesto da bi bile cevi skrite v steni in ventil v podometni omarici."

Dodal pa je tudi, da je imel ves čas zunanjega nadzornika, ki ga je plačal sam. "Nadzornik je bil zunanji in na moj strošek."

V pogodbi niso imeli posebnih rokov za pritožbe. "Načeloma nadzornik spremlja gradnjo in dokler ni vse v redu, ni primopredaje." Kljub temu pravi, da je pri montažnih hišah zelo pomembno, da naročnik gradnjo spremlja tudi sam.

Ploščo in priključke so urejali sami, montaža hiše pa se je začela oktobra 2020. "Oni so začeli z montažo 8. oktobra 2020, vselili pa smo se 26. decembra 2021."

Kar bi moral biti relativno hitro dokončan projekt, se je tako razvleklo na več kot leto dni. Tudi finančno se je projekt močno podražil. "Cena hiše na ključ po pogodbi je bila 144.520 evrov. Za dokončanje v lastni režiji smo potem porabili še približno 53.000 evrov."

Pri tem poudarja, da v ta znesek niso vključeni izkop, temeljna plošča in vsi priključki, saj so to uredili sami.

Če bi se še enkrat odločal za gradnjo, bi izbral drugačen pristop. "Ne bi se več odločil za gradnjo na ključ, ampak za montažno gradnjo do tretje podaljšane faze."

Prepričan je, da bi imel v tem primeru več nadzora nad stroški in izvedbo. "Tudi ta podjetja za večino del najemajo podizvajalce. Če jih iščeš sam, imaš več nadzora nad plačili in potekom del."

Za konec pa ima zelo jasen nasvet za vse, ki razmišljajo o montažni hiši. "Naj dobro preverijo podjetje in njihova letna poročila, čeprav tudi to ni garancija."

Sam je imel namreč pred začetkom zelo dobre reference. "Pri meni so bila letna poročila in izkušnje z njimi dobre. Jaz sem bil prvi, pri katerem so se začeli problemi." Danes zato svetuje predvsem previdnost. "Naj raje izberejo podjetje, ki je več kot dve desetletji v poslu. In naj preverijo tudi slabe izkušnje drugih strank – predvsem kako hitro in uspešno so reševali reklamacije."