Kako preprečiti zamakanje balkona v deževnem vremenu?

Prva in najpogostejša težava je zamakanje vode. Voda, ki se zadržuje na površini balkona, hitro najde pot skozi mikrorazpoke v fugah, tlakovcih ali betonu. Ko enkrat prodre v konstrukcijo, povzroča odstopanje oblog, luščenje barve na spodnji strani plošče in v skrajnih primerih celo korozijo armature. V takšnem primeru to ni le estetski, temveč tudi statični problem.

Druga težava je zastajanje vode zaradi neustreznega padca talne površine. Balkoni morajo imeti vsaj 2% naklon proti odtočnemu mestu. V nasprotnem primeru se na balkonu tvorijo luže. V zimskem času pa se te luže zaledenijo, kar predstavlja nevarnost za zdrs. Hkrati pa povzročajo še večje obremenitve materiala zaradi ciklov zmrzovanja in taljenja. Ko se voda v razpokah in fugah spremeni v led, se prostornina poveča za približno 9%. To povzroča mikroraztezke v materialu, ki sčasoma postanejo razpoke, ki jim pravimo tudi mrazne poškodbe.

Tretja pogosta napaka je neustrezna hidroizolacija. Če se pri izvedbi balkona uporabi nekakovosten hidroizolacijski sloj ali če je ta mehansko poškodovan, voda pronica v sloje pod keramiko. Posledica je dvigovanje ploščic, lise zaradi vlage in dolgoročno propad celotne obloge.

Ključ do uspešnega odvodnjavanja je kombinacija treh elementov: pravilen padec, učinkovit odtok in zanesljiva hidroizolacija.

Arhitekturna zasnova mora že v fazi projektiranja predvideti natančen naklon proti izbranemu odtočnemu mestu. Najpogosteje se uporablja točkovni odtok (talni sifon), nameščen ob fasadni steni ali na robu balkona. Pri večjih površinah se uporablja tudi linijski odtok, ki enakomerno prevzame vodo in omogoča elegantnejšo integracijo v tlak.

Hidroizolacija je hrbtenica celotnega sistema. V praksi se uporabljajo večslojni hidroizolacijski sistemi, pogosto kombinirani s tesnilnimi trakovi na stikih in ob fasadnih priključkih. Pozorni moramo biti tudi na podrobnosti pri prehodu balkona v notranjost, saj se tu najpogosteje pojavljajo toplotni mostovi in zamakanje vode.

Materiali za končno oblogo naj bodo mrazoodporni in protizdrsni. Keramika mora biti razreda R10 ali višje, enako velja tudi za betonske plošče ali kamnite obloge. Vse fuge in stiki morajo biti izvedeni s fugirnimi masami, ki prenesejo temperaturne raztezke in obremenitve z vodo.

Odvodnjavanje balkona ni zgolj tehnični izziv, temveč tudi estetski. Vse pogosteje se uporablja koncept skritega odvodnjavanja, kjer voda odteka skozi ozke reže ob fasadi ali ob robu balkona. To nam daje občutek čiste površine brez vidnih tehničnih elementov. Vendar pa takšne rešitve zahtevajo še natančnejšo izvedbo in redno vzdrževanje, da ne pride do zamašitve.

Tudi najboljši sistem odvodnjavanja ne bo deloval dolgo, če se ga ne vzdržuje. Odtočne jaške in rešetke je treba redno čistiti, da listje, prah in druga umazanija ne ovirajo pretoka vode. Prav tako je priporočljivo občasno preveriti stanje fug in oblog ter pravočasno sanirati manjše poškodbe, preden prerastejo v večji problem.