V Sloveniji živi okoli 200 tisoč ljudi, ki so v svojih domovih ogroženi

Potresi predstavljajo realno in nepredvidljivo grožnjo, še posebej na potresno izpostavljenih območjih, kamor sodi tudi Slovenija s svojim glavnim mestom Ljubljano. Z namenom ozaveščanja je zato Zavarovalnica Triglav nedavno organizirala posvet, na katerem so strokovnjaki spregovorili o tej pereči tematiki. 

Ljubljana zaradi goste naseljenosti močno potresno ogrožena

Po ocenah gradbenih strokovnjakov živi v Sloveniji v potresno najbolj ogroženih stavbah od 88 tisoč do 228 tisoč ljudi. Ljubljana z okolico je zaradi gostote naseljenosti ter velikega števila stanovanjskih stavb še iz časov, ko se gradbena zakonodaja še ni pretirano ozirala na to problematiko, potresno zelo ranljiva. 

Po oceni ogroženosti, ki je bila narejena pred časom, bi lahko ob hujšem potresu brez doma ostalo okoli 30 tisoč ljudi. 

"Prenova večstanovanjskih stavb naj bo celovita – ne le energetska in funkcionalna, ampak naj vključuje tudi izboljšanje potresne in požarne varnosti. Z ustreznim strokovnim vodenjem, tudi če v več fazah, lahko dolgoročno bistveno izboljšamo odpornost in podaljšamo življenjsko dobo stavb. Tako prenova postane tudi resnično trajnostna,"  svetuje Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG).

Potres: Ni vprašanje, če se bo zgodil, ampak, kdaj se bo zgodil?

Nedavna dogodka na Hrvaškem, kot sta denimo potresa v Zagrebu in Petrinji leta 2020, sta nazorno pokazala ranljivost urbanih središč z velikim deležem starejših zgradb. Te stavbe, pogosto zgrajene konec 19. in v začetku 20. stoletja brez sodobne protipotresne armature, predstavljajo poseben izziv z vidika potresne varnosti. Zavedanje o tej ranljivosti je prvi korak k povečanju varnosti naših domov in nenazadnje ljudi. 

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan ocenjuje, da se je glede zmanjšanja ogroženosti stavb na poplavnih območjih v zadnjih letih že veliko naredilo, medtem ko je večji izziv sanacija potresno neodpornih stavb. S tem se strinjajo tudi na Zavarovalnici Triglav ter ocenjujejo, da se Slovenci potresne ogroženosti trenutno zavedamo premalo.

V zadnjih letih smo namreč prenovili doberšen del energetsko neustreznih stavb, pri tem pa smo na potresno prenovo preprosto pozabili. "Lansko leto je Evropska unija sprejela prenovljeno direktivo o energetski učinkovitosti stavb, v kateri je zdaj kot smernica celovita prenova, kar omogoča, da upamo, da bodo sedaj tudi sistemsko pri nas na voljo evropska sredstva iz kohezije za ta namen," kljub vsemu premik na tem področju prizna Meta Kržan. 

Kako strokovnjaki preverjajo potresno varnost starih zgradb?

Da bi ugotovili, kako potresno varna je neka stara stavba, se gradbeni strokovnjaki poslužujejo več načinov. Najprej vedno pregledajo dokumente in načrte, čeprav se ravno pri starejših zgradbah zgodi, da so nepopolni ali celo manjkajoči. Nato naredijo natančen posnetek sedanjega stanja, pogosto z moderno tehniko, kot je 3D skeniranje, kar ustvari digitalen model zgradbe. Pomembno je tudi preveriti kakovost materialov na sami lokaciji z odvzemom vzorcev.

Toda iluzorno bi bilo pričakovati, da se bodo etažni lastniki večstanovanjskih zgradb samoiniciativno in soglasno odločali za pregled in kasneje celovito prenovo, ki vključuje tudi potresni vidik. 

Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pojasnjuje razloge za to:"Potresna sanacija ima učinek samo v primeru potresa, sama energetska sanacija ima učinek takoj - pri počutju, pri sami klimi v stavbi in pri financah. Zato je veliko bolj zanimiva za etažne lastnike." 

Da smo Slovenci precej 'brezbrižni' do te problematike, dokazuje tudi dejstvo, ki ga podaja Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav: "V Sloveniji je od 20-25 tisoč večstanovanjskih stavb, med katerimi je okoli 40 odstotkov nezavarovanih ... Več kot 0,5 milijona ljudi v Sloveniji živi v večstanovanjskih stavbah, ki niso zavarovane pred potresom." 

Ali se Slovenci zares ne zavedamo potresne nevarnosti in tveganj v svojih domovih?

Eden izmed ključnih problemov pri nas je nizka raven ozaveščenosti glede dejanskega potresnega tveganja, zlasti med lastniki in upravitelji starejših stavb. Kot še poudarja Šestan, je edini ukrep potresno odporna stavba oz. objekti. 

Do leta 1965 v Sloveniji praktično niso obstajali predpisi o potresno varni gradnji, zato so stavbe zgrajene pred tem letom, najbolj potresno ogrožene. Kljub temu pa je določene spremembe prinesel šele zakon leta 1981, sodobni  protipotresni standardi Evrokod pa so v veljavo stopili leta 2008. 

Ključno sporočilo: Zavedanje o tem, da se potres bo zgodil, je prvi korak do varnosti

Kot se soglasno strinjajo strokovnjaki na posvetu, se stanovalci večstanovanjskih stavb pogosto soočajo s škodnimi dogodki, kot sta izliv vode in strojelom, manjše pa je zavedanje, da so njihovi domovi izpostavljeni tudi naravnim tveganjem. Ozaveščanje je torej ključnega pomena, le-to pa bo pripeljalo do večje varnosti vseh, če oz. ko bo prišlo do najhujšega.