Ljubljana gradi zeleno mrežo: 100 avtobusnih nadstrešnic brez zalivanja

Mestna občina Ljubljana, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Europlakat nadaljujejo projekt ozelenjevanja avtobusnih nadstrešnic. Do zdaj je po Ljubljani ozelenjenih že 75 nadstrešnic, ki segajo vse od mestnega središča do mestnega obrobja.

Z novimi zasaditvami pa jih bo letos že 100. Nadstrešnice tako niso več zgolj prostor, kjer čakamo na avtobus, temveč postajajo majhni zeleni otoki, ki so med seboj povezani po različnih delih mesta.

Tako nadstrešnice predstavljajo pravi zeleni internet med naravo, mestom in zopet nazaj naravo, pojasnjuje doc. dr. Jože Bavcon, univ. dipl. biol., vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Projekt se je začel leta 2020. V tem času so zasaditve prestale že več sušnih obdobij, letošnje razmere pa so bile vendarle nekaj posebnega. Dolgotrajno sušo so namreč spremljali tudi dolgotrajni vročinski valovi z izredno visokimi temperaturami.

Kljub temu so rastline na nadstrešnicah tudi v najbolj vročem delu poletja ostale zelene.

Zasaditve niso zasnovane kot klasične urbane gredice, ki bi potrebovale redno zalivanje. Nadstrešnice so zasajene sonaravno in brez zalivalnega sistema, izbor rastlin pa temelji na vrstah, ki so prilagojene sušnim razmeram.

Na njih rastejo predvsem kraške in submediteranske vrste, ki so odpornejše proti suši, hkrati pa so pomembne tudi za opraševalce.

"Nadstrešnice so samovzdržne, nimajo zalivalnega sistema, zasajene so na sonaraven način in prepuščene naravi tako, kot je to na kraških policah," je še razložil Jože Bavcon.

Prav letošnje poletje je bilo tako svojevrsten preizkus, ali je bil izbor rastlin ustrezen: "Letos ni šlo samo za ekstremno sušo, ampak za najdlje trajajoče vročinske udare, kar je še hujši stres. A rastline so kljub temu preživele in celo cvetele," je še pojasnil.

Med rastlinami, ki so svoje mesto našle na zelenih nadstrešnicah, je tudi žički grobeljnik. Gre za endemit, ki raste samo v okolici Žič. Je rastlina, ki je sivo-zelena z drobnimi listi in prilegla, kar kaže na izredno odpornost na UV-B sevanje: "To smo najprej preizkušali v vrtu in potem smo jo poskusno dali na prvo nadstrešnico in se zares izredno dobro odziva, tako da jih je sedaj več na nadstrešnicah kot v naravi. Hkrati je to unikaten pristop varovanja vrst tudi v svetu."

Projekt tako dobiva tudi širši pomen. Nadstrešnice niso samo zelene površine v mestu, temveč lahko pomagajo tudi pri ohranjanju posameznih rastlinskih vrst.

Pomemben del zgodbe so tudi opraševalci. Cvetoče rastline na nadstrešnicah predstavljajo dodaten vir hrane za različne žuželke, med njimi medonosne in divje čebele.

"Medonosne čebele, divje čebele in mnoge druge. Zanimivo je to, da ko zasadimo katero izmed cvetočih rastlin, že tedaj, ko smo tam, prileti kaka čebela, še več pa tega opazimo, ko sadimo nadstrešnice zraven, ker ponekod so dve, tri skupaj. Ne zasadimo vseh v enem letu, ker se načrtuje čim bolj razpršena zasaditev (zeleni internet), a tedaj na sosednji opazimo veliko čebel, takoj ko zjutraj posije sonce."

Odpornost rastlin ni naključna. Pri izboru so upoštevali njihove naravne značilnosti in način, kako se z ekstremnimi razmerami spopadajo v svojem naravnem okolju.

"Letos ni šlo samo za ekstremno sušo, ampak za najdlje trajajoče vročinske udare, kar je še hujši stres. A rastline so kljub temu preživele in celo cvetele. Lahko preprosto razložimo, da se ob ozkih in gladkih listih lukov ponoči kondenzira zračna vlaga in zdrsne ob rastlini. Tudi kraški lomljenec omogoča lažje preživetje. To ji omogoča preživetje tudi v naravi. Tudi nekatere druge imajo to lastnost, ki smo jo prej proučili v naravi in zato so se vrste našle tam. Rešitve se vedno testirajo v ekstremnih razmerah in na nadstrešnicah se je od leta 2020 izkazalo, da je bil izbor pravilen in da zasaditve uspevajo."

Pri projektu sodelujejo različni partnerji, v zadnjih letih pa se mu pridružujejo tudi druge ustanove in organizacije. Univerza v Ljubljani je lani financirala zasaditev petih nadstrešnic, pri projektu pa sodelujejo tudi četrtne skupnosti, ki so zasaditve financirale iz svojih sredstev. V preteklosti so se pridružile tudi različne gospodarske družbe.

Tudi letos bo podobno. S tem se po Ljubljani postopoma oblikuje mreža zelenih površin, ki niso omejene na en sam park ali večjo mestno zeleno površino. Vsaka nova nadstrešnica je še ena točka v tej mreži.

Zasaditve se bodo z leti tudi spreminjale in bogatile. Vsako leto dodajajo nove rastlinske vrste, s čimer se povečuje tudi biodiverziteta mesta.

Posebnost ljubljanskih zelenih nadstrešnic je prepoznana tudi zunaj samega mesta. Projekt so lahko obdelali v znanstvenem članku, ki je izšel letos, prav v letu, ko bo število ozelenjenih nadstrešnic doseglo 100.

Od prvih zasaditev leta 2020 do današnjih 75 zelenih nadstrešnic in napovedanih 25 novih se je tako oblikovala zanimiva zgodba. Nadstrešnice tako povezujejo mestni prostor z naravo, zagotavljajo življenjski prostor opraševalcem, prispevajo k raznolikosti rastlin in hkrati kažejo, da lahko tudi majhne zelene površine postanejo pomemben del mesta.

Ko bo v Ljubljani ozelenjenih 100 avtobusnih nadstrešnic, bo zeleni internet povezal še več različnih delov mesta – in z vsakim novim nadstreškom bo v njem tudi nekoliko več prostora za naravo.

Žički grobeljnik (Alyssum montanum subsp. pluscanescens) je redka in ogrožena slovenska endemična podvrsta, ki v naravi uspeva na zelo omejenem območju v okolici Žič pri Slovenskih Konjicah. Zraste približno od 10 do 20 centimetrov, prepoznamo pa ga po sivo-zelenih listih in drobnih rumenih cvetovih, ki se pojavljajo predvsem aprila in maja. Prilagojen je sončnim, suhim in skalnatim rastiščem, kjer mu pri preživetju pomagajo tudi posebne značilnosti listov, prekrite z drobnimi dlačicami. Zaradi zelo majhnega naravnega območja razširjenosti je še posebej dragocen za ohranjanje slovenske rastlinske dediščine.