arso

Ledeni možje znova kažejo zobe: Slovenijo čaka občutna ohladitev
Vreme nad Slovenijo bo v prihodnjih dneh precej spremenljivo. Po razmeroma toplih dneh prihaja izrazitejša vremenska sprememba z dežjem, nevihtami, močnejšim vetrom in občutno ohladitvijo. Obenem smo v obdobju tako imenovanih ledenih mož, ki tradicionalno veljajo za zadnji pomladni val hladnega vremena.

Aprilska ohladitev: kako zaščititi vrt pred mrazom in slano
Letošnji marec je v Sloveniji postregel z nenavadno kombinacijo vremena. Mesec je bil nadpovprečno topel in sončen ter precej bolj suh od običajnega. Če smo se do zdaj 'sončili', pa vremenoslovci v prihajajočih dneh napovedujejo ohladitev.

Pozor! Velika nevarnost poledice in žledu
V zadnjih dneh je zima pokazala svojo moč. Po obilnem sneženju, ki je bistveno ohromilo promet po državi, je nastopil hud mraz, zdaj pa na nas 'preži' nova nevarnost – žled, ki lahko lokalno povzroči tudi škodo na drevju in infrastrukturi. Največ težav bo povzročala poledica, zato je za severovzhod države razglašeno oranžno vremensko opozorilo.

Danes ponoči bo tudi nižine zajelo sneženje
Vremenska napoved za danes in jutri kaže, da bodo zelo kmalu na svoj račun prišli vsi ljubitelji snega. Potem ko nam je hladno vreme z nekaj snežinkami postreglo že v začetku tega tedna, pa je sedaj pričakovati nekoliko obilnejše sneženje.

Vreme že povzroča preglavice, jutri lahko pričakujemo celo sneg
Potem ko se predvsem na zahodu trenutno soočajo s hudimi poplavami, ki povzročajo celo plazove, pa vremenoslovci opozarjajo, da zna vreme pokazati svoje zobe tudi v prihodnjih dneh. Marsikje po Sloveniji bi se namreč že jutri meja sneženja spustila precej nizko.

Slovenijo že zajele napovedane nevihtne razmere - je možna tudi toča?
Slovensko obalo je od zahoda dosegla nevihtna linija, ki se je že pomaknila tudi proti notranjosti Slovenske Istre. Pojavljajo se močnejši nalivi. Možen je tudi kakšen močnejši sunek vetra, opozarjajo na Agenciji RS za okolje. O poplavljanju že poročajo iz Občine Piran. Padavine so dosegle tudi že notranjost Slovenije.

Opozorilo občine Bohinj: Kopanje psov v Bohinjskem jezeru začasno odsvetujemo
Občina Bohinj obvešča vse lastnike psov in obiskovalce območja Bohinjskega jezera, da je zaradi suma prisotnosti toksinov, ki jih lahko sproščajo cianobakterije, kopanje psov v jezeru do nadaljnjega odsvetovano.

Cianobakterije niso edini razlog za nedavni pogin psov v Bohinju
Potem ko je v začetku letošnjega poletja domnevno zaradi kopanja v Bohinjskem jezeru poginilo več psov, so iz Uprave za varno hrano zdaj sporočili rezultate obdukcije, ki so pokazali resnični razlog za smrt psov.

Ali nestanovitno vreme prinaša konec za sadno drevje, kot smo ga poznali?
Če so se podnebne spremembe še pred desetletjem zdele oddaljene in neoprijemljive, jih danes občutimo vsi – tako profesionalni sadjarji kot ljubiteljski vrtnarji. Nenavadno topli zimski dnevi, pozne spomladanske pozebe, vse pogostejši vročinski valovi in dolgotrajne suše postajajo stalnica. Mile zime ne zmanjšajo populacije škodljivcev, zato se njihova številčnost in škoda v zadnjih letih močno povečujeta. Vse to pomembno vpliva na uspevanje sadnega drevja, saj gre za trajne rastline, ki jih ni mogoče vsako leto preprosto zamenjati kot solato na gredi.

Nepredvidljivo vreme sredi julija: pokazale so se celo snežinke
Današnje sneženje na Kredarici, ki se nahaja na 2515 metrih v Julijskih Alpah, predstavlja zanimiv vremenski pojav za začetek julija. Čeprav gre za redek pojav, po drugi strani ni nemogoč in smo ga bili v preteklih letih že vajeni.

Točo so odnašali z bagrom: kako rešiti uničene pridelke in zelenjavni vrt po neurju
Goričko je v torek popoldne prizadelo uničujoče neurje, ki je za seboj pustilo pravo razdejanje. Regijo je prešla močna supercelična nevihtna celica z vetrom, strelami in debelo točo, ponekod v velikosti teniških žogic. Najhuje je bilo v krajih Lucova, Adrijanci, Šulinci, Zgornji Petrovci in Hodoš.

Arso opozarja: To so drevesa, ki danes nujno potrebujejo zaščito
Ob nizkih jutranjih temperaturah so te dni v veliki nevarnosti predvsem drevesa in grmovnice. Predvsem tiste, bolj občutljive na mraz, ki so že začele cveteti, bi lahko utrpele hudo pozebo, zato jih je treba zaščititi.

Sprememba zakonodaje za boljšo potresno varnost
Ena od zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji lastnega doma, je tudi načelo potresne varnosti. S 1. majem je v ta namen veljavo stopilo novo določilo – preberite, na kaj morate biti pozorni, če se lotevate ali pa ste morda v začetni fazi gradnje.

Na podnebne spremembe se bomo morali navaditi tudi v Sloveniji
Lansko leto je bilo najtoplejše leto v zgodovini meritev v Sloveniji, in sicer gre za odklon plus 1,3 stopinje Celzije. Ena stopinja pa v klimatološkem smislu pomeni zelo veliko, pojasnjuje priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. In to je dejansko neka nova Slovenija, ki je nismo navajeni.

Se bomo predramili?
Izumirajo živalske vrste, krči se gozd, kmetijstvo se sooča s točo, pozebo, sušo, poplave se bodo podeseterile, pod vodo bodo mesta. To bodo doživeli naši otroci. Kakšna prihodnost nas sploh čaka?

Kaj pravi Pratika o prihajajočem vremenu in letošnji letini?
Pred nami je nestanovitno vreme, zima še ni rekla zadnje. Vrtičkarje in kmete pa skrbi, če jih znova čaka pozeba. Gabrijel je bil mrzel in hladen, sušec je bil suh in začuda prav tako hladen, to ni bilo običajno, zato kot pravi vremenar Dušan, drevje ni močno zabrstelo, zato upa, da bo letos malo lažje vsaj, kar se drevja tiče. Vendarle hladen dež nam lahko še ponagaja.

Ministrstvo kmetovalcem svetuje, naj ta trenutek še ne gnojijo
Tako zimo kot uvod v pomlad je zaznamovalo suho vreme, ki se že odraža tako na travnikih, poljih, gozdovih kot vodotokih. Zato naj bo ravnanje z vodo skrbno, prav tako je še vedno prisotna nevarnost požarov v gozdovih oziroma naravnem okolju.

Vegetacija zamuja tri tedne. Kakšna bo pomlad v nadaljevanju?
Marec bo letos upravičil svoje staro ime sušec in postregel predvsem s suhim vremenom. Zadnje konkretne padavine so v večjem delu države padle pred več kot enim mesecem, ponekod pa padavin ni bilo že dva meseca in pol. In tudi sicer to zimo nismo imeli kaj dosti padavin. Travniki in gozdovi so presušeni, v slabem stanju so ozimna žita. Kakšna pa bo pomlad v nadaljevanju? Bodo vsaj prihodnji tedni in meseci prinesli kaj več padavin?

Napovedovanje, kakšno bo vreme, ni več dovolj
Vremenski, podnebni in vodni ekstremi v številnih delih sveta zaradi podnebnih sprememb postajajo vse pogostejši in intenzivni. Na današnji dan tako obeležujemo svetovni dan meteorologije, in sicer pod geslom Zgodnja opozorila za pravočasno ukrepanje.

Slaba novica za ljudi, ki imajo alergijo na cvetni prah
Čeprav je zunaj še zima, pa marsikje drevesa že cvetijo, tako je tudi z lesko, v nižinah namreč poteka glavna sezona cvetnega prahu leske, zato imajo lahko ljudje z alergijo a svetni prah že težave.

Znova prihajata mraz in sneg
Minuli praznični konec tedna je ponekod prinesel rekordno visoke temperature za ta čas leta, toda bilo je kratkotrajno, kajti v sredo bodo padavine zajele vso državo, meja sneženja pa se bo v sredo popoldne spuščala skoraj povsod do nižin, razen na Primorskem.

Bo božič bel?
Še čisto malo, pa bo tu božič. Čeprav nas je sneg že razveselil, mnogi upajo, da bo za praznike Slovenijo znova pobelil svež sneg. Kaj je lepšega kot bel božič.

Snežna slovenska idila
Večji del Slovenije je pobelil sneg in pričaral zimsko idilo. Naše bralce smo prosili, da z nami delijo zimske fotografije. Poglejte, kako lepa je zasnežena Slovenija.

Oranžno opozorilo za primorsko regijo
Glede na napovedi smo dodobra zakorakali v jesen. Prišel je dež, prihaja tudi burja, temperature zraka po nižinah se bodo gibale med 10 in 15 °C, sneg pa je že prekril prve vrhove.

Noč prinesla hudo neurje, v Nemčiji divjal tornado
V sredo pozno popoldne se je nad državo razbesnelo neurje z močnim dežjem, ki je najprej zajelo severovzhod države, območje Beltincev, ponoči pa predvsem območje Ljubljane. Iz Nemčije pa prihaja novica o tornadu.

Oranžno opozorilo - možni krajevno močni nalivi
Za nami je že polovica septembra, ki je bil sončen in suh. Sonce je sicer bilo dobro za naš vrt, toda visoke temperature so vplivale tudi na zelo suha tla. Kaj nas čaka?

Vstopili smo v meteorološko jesen
S prvim septembrom se je začela meteorološka jesen, ki nam po hladnem zaključku avgusta prinaša letnemu času dokaj primerne temperature. Tako so jutra sveža, ponekod meglena, temperature so nekje pod desetimi stopinjami, čez dan pa se še vedno dvignejo na bolj poletne.

'Takšne vode v življenju še nisem videl'
Ida, ki so jo označili kot orkan kategorije 4, je v nedeljo dosegla Louisiano. Od tam poročajo o nevihtah, izredno močnem vetru in poplavah.

Ste opazili nenavadne tvorbe na koruzi?
Imate doma vrt s koruzo ali pa ste se sprehajali v naravi in na koruzi na polju opazili čudne tvorbe? Zaradi suhega poletja se je namreč na koruzi razvila koruzna bulava snet, bolezen, ki se pojavlja ob dolgotrajni suši ali toči.

Ekstremna vročina in požari še naprej pestijo Balkan
Zgodovinski vročinski val na Balkanu, posebej v Grčiji, po več kot tednu dni ne popušča. V osrednji Grčiji in na Peloponezu naj bi se temperature še vsaj do petka vsak dan povzpele do 46 stopinj Celzija. Obenem na območju še naprej pustošijo požari. Z njimi se med drugim spopadajo tudi v Severni Makedoniji.

Klestila toča: na stotine uničenih vozil
Na severu Italije je močna nevihta z debelo točo poškodovala na stotine avtomobilov. Zgodilo se je med Parmo in Piacenzo, na avtocesti, kjer je neurje povzročilo resne prometne težave.

Veter odkrival strehe, lomil drevje, voda zalivala kleti
V nedeljskih nalivih so imeli največ težav na območju Koroške in na širšem celjskem območju. Narasle so reke Mislinja, Dravinja in Oplotnica s pritoki, ki so poplavljale. Zalitih je bilo veliko objektov, poplavljalo je ceste, veter je podrl več dreves.

V Kanadi namerili skoraj 50 stopinj Celzija
V Kanadi, ki sicer velja za eno od držav z najhladnejšim vremenom, so namerili rekordnih 49,5 stopinje Celzija. Zahod države duši vročinski val, ki je zahteval tudi že več smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi.

Pred nami prvi letošnji vročinski val
Če je bil maj rekordno moker, pa se bo junij zagotovo odkupil za to. Še posebej z visokimi temperaturami, kajti pred nami so vroči dnevi. Zato poskrbite, da bodo vrtnine, ki so občutljive na vročino, zaščitene, seveda pa bo treba poskrbeti tudi za dodatno zalivanje.

Svetovni dan okolja letos v znamenju obnove ekosistemov
Danes je svetovni varstva okolja in letošnji slogan je 'obnova ekosistemov'. S tem se pri Združenih narodih tudi uradno začne desetletje za obnovo ekosistemov (2021–2030).

Maj marsikje eden najbolj namočenih v zgodovini meritev
Najnižjo temperaturo so izmerili na Kredarici, minus 5,5 stopinje Celzija. Tudi ves mesec maj je bil doslej hladnejši od dolgoletnega povprečja, po količini padavin pa bo po pričakovanjih marsikje eden najbolj namočenih majev v zgodovini meritev, pravijo na Arsu.

Naravni parki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti
V teh dneh obeležujemo kar tri pomembne okoljske dneve, in sicer dan Nature 2000 (21. 5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) in evropski dan parkov (24. 5.). Ob dnevu Nature 2000 je Ministrstvo za okolje in prostor priredilo spletni pogovor z ustvarjalci naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija. Letošnji evropski dan parkov pa sovpada s praznovanjem okrogle obletnice petih slovenskih naravnih parkov.

Kakšno poletje nas čaka?
Ledeni možje in Zofka so za nami. Letos imamo pozno pomlad, mraz, padavine še kar vztrajajo. A bo nadaljevanje maja lepše, bo sonce končno ogrelo naše vrtičke? 8. junija naj bi po ljudski modrosti bil tisti dan, ki naj bi bil prelomen za vreme oziroma naj bi nakazal, kakšno nas čaka poletje.

Muhasto vreme se nadaljuje
Očitno bodo dela na vrtu morala znova počakati, saj prihaja nova ohladitev, ki bo spet prinesla dež. Če ste na vrt že posadili sadike, ki ne prenašajo dobro hladnih obdobij, potem jih le dobro zavarujte pred nizkimi temperaturami.

Pozeba povzročila 50 milijonov evrov škode
Državni sekretar Anton Harej si je ogledal nastalo škodo na sadnem drevju zaradi pozebe v Vipavski dolini. Najhuje so prizadeti sadovnjaki v nižjih predelih Vipavske doline in slovenske Istre, kjer je odvisno od vrste sadnega drevja škoda lahko tudi 100-odstotna. Harej je prizadetim sadjarjem obljubil pomoč države v obliki različnih ukrepov.

Temperature drugo noč zapored pod lediščem
Drugo noč zapored so se temperature zraka v večjem delu države spustile pod ledišče, kar v tem letnem času velike skrbi povzroča predvsem sadjarjem. Ti so že v sredo začeli zbirati podatke o škodi po pozebi, ki je na jugovzhodu Slovenije prizadela vse vrste sadja. Najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja. Zelo nizke temperature so bile spet na Bizeljskem, kjer so sicer po oceni stroke najboljše sadjarske lege, je dejala specialistka za sadjarstvo Andreja Brence.

Obvestilo sadjarjem pred spomladansko pozebo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča sadjarje, da bo po podatkih Urada za meteorološko napoved Agencije RS za okolje jutri in v četrtek zjutraj zelo mrzlo za ta čas, povsod po državi bo možna pozeba. Petkovo jutro bo manj mrzlo, predvsem v notranjosti bo še možna pozeba.

Nevarnost pozebe, zaščitite vrtnine
Na vrtu iz prsti že kukajo prve sadike, na zelenici se bohotijo tulipani in druge pomladne rože. Prav tako se grmi in drevje že pripravljajo na cvetenje – nekateri že cvetijo. Toda čeprav se nam še nasmiha sonce, pa bo oblačnost od zahoda povsod naraščala, prihajajo padavine in nizke temperature.

Prihaja cvetoča pomlad, z njo pa alergije
Rastline v naravnem in urbanem okolju pozitivno vplivajo na psihofizično zdravje ljudi. Vendar je cvetni prah nekaterih rastlin alergen in veliko ljudi ima zaradi tega težave.

Hitro na vrt, ob koncu tedna bo hladneje
Začelo se je trimesečno obdobje meteorološke pomladi, ki prinaša v prvih dneh tega tedna sončno in stabilno vreme, medtem ko se konec tedna za kratek čas obeta prehod fronte in ohladitev. Minula meteorološka zima pa je bila za večji del Slovenije nadpovprečno topla, imeli smo tudi nadpovprečne količine padavin, ugotavljajo na Agenciji za okolje.

Se zima poslavlja?
"Zelo toplo vreme, ki ga bomo imeli v prihodnjih dneh, še ne pomeni, da se je zima zares poslovila," mi v pogovoru razloži Rok Nosan, vremenski prognostik na 24UR, ki se je letošnjo zimo lotil tudi zelo zanimivega projekta: postavil je vremensko postajo in meril, kako nizke so temperature med Ribniško in Loško dolino.

16. september – mednarodni dan zaščitne ozonske plasti
Vsako leto 16. septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Letos mineva 35 let od sprejetja Dunajske konvencije o zaščiti ozonske plasti, kar pomeni 35 let globalnih prizadevanj za zaščito tega naravnega ščita, navajajo Združeni narodi. A kljub precejšnji uspešnosti konvencije izzivi ostajajo.

Onesnaženost Voglajne v zadnjih letih manjša
Onesnaženost Voglajne, ki je bila zaradi onesnaževanja industrije v Šentjurju, Štorah in Celju vrsto let v spodnjem toku mrtva reka, se je v zadnjem obdobju zaradi sprejetih ukrepov občutno zmanjšala.

Na Otlici presežena opozorilna vrednost ozona. Upoštevajte nasvete
Vročina ni edina težava, ki nas ogroža te dni.

Blejsko jezero: ga bomo popolnoma uničili?
Ekološko stanje Blejskega jezera, ki je bil dolgo med zmernim in dobrim, se slabša. Razlog za to so skokovit porast turizma, povečanje prometa ob in na jezeru ter povečanje števila ribičev in kopalcev.

Kaj vse so našli na Triglavskem ledeniku
Najvišje ležeči ledenik na naših tleh na Geografskem inštitutu Antona Melika opazujejo in proučujejo že več kot 7 desetletij, od leta 1946. Njegova površina je iz leta v leto manjša, prizanesejo pa mu ne niti obiskovalci.

Kmetje se držijo za glave
Večja količina dežja letos ne greni počitnic le vsem tistim, ki so pričakovali sončne dni, da bi uživali ob morju. Negativne učinke prepogostega deževja čutijo predvsem slovenski kmetje.

Pri suši se bližamo ekstremnemu stanju
Sredina lokalna neurja, ki so za nekaj ur osvežila ozračje in ponekod prinesla nekaj kapelj dežja, niso pomagala pri blaženju suše. Kot je za STA pojasnila agrometeorologinja z Agencije RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik, kaže, da bo to spet leto, ki bo blizu ali celo na vrhu lestvice najmočnejših suš v državi.

Kmetijska suša na jugovzhodu že drsi v ekstremne razmere
Lokalne padavine so ponekod sicer popravile stanje vodne bilance površinskega sloja tal, a kmetijska suša se od aprila predvsem na jugovzhodu države močno zaostruje. Na Dolenjskem, delu Posavja (Krško-Brežiško območje) in v delu Bele Krajine stanje površinskega sloja tal tako že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere, opozarjajo na Arsu.

Pozor, visoka onesnaženost zraka!
Zrak v nižinah celinske Slovenije je te dni znova zelo onesnažen z delci PM10. V ponedeljek so bile mejne vrednosti presežene v več krajih, tudi za včeraj in danes je agencija za okolje izdala opozorilo o visoki onesnaženosti na omenjenih območjih. Zato odsvetujejo kurjenje lesa, uporabo javnega prevoza in zmanjšano fizično aktivnost na prostem.

Kako pravilno ločevati odpadke?
Razlogov, zakaj ločevati odpadke, je malo morje. Skrb za okolje danes ni le modna muha, pač pa nuja. Odpadkov je namreč vedno več, prostora za odlaganje pa počasi zmanjkuje. Pri nas se zavedanje o pomembnosti ločevanja in reciklaže odpadkov sicer izboljšuje, a kljub temu, da nas opozarjajo in izobražujejo na tem področju iz vseh strani, se že vedno najde velik odstotek tistih, ki jim je preprosto vseeno ali pa niso prepričani, kako pravilno ločevati in se zato odpadki pogosto znajdejo v napačnih zabojnikih ali odlagališčih.

Kako pravilno ločevati odpadke?
Razlogov, zakaj ločevati odpadke, je malo morje. Skrb za okolje danes ni le modna muha, pač pa nuja. Odpadkov je namreč vedno več, prostora za odlaganje pa počasi zmanjkuje. Pri nas se zavedanje o pomembnosti ločevanja in reciklaže odpadkov sicer izboljšuje, a kljub temu, da nas opozarjajo in izobražujejo na tem področju iz vseh strani, se že vedno najde velik odstotek tistih, ki jim je preprosto vseeno ali pa niso prepričani, kako pravilno ločevati in se zato odpadki pogosto znajdejo v napačnih zabojnikih ali odlagališčih.

Previdno pri kurjenju!
Kakovost zraka v Sloveniji je bila lani slabša kot leto prej. Glavna težava poleti je ozon, pozimi pa prašni delci. Glavni vir slednjih so individualna kurišča, zato okoljsko ministrstvo poleg ukrepov Eko sklada prebivalcem med drugim priporoča, naj ne kurijo lesa, če imajo druge možnosti ogrevanja, in naj ne kurijo na prostem.

Pozor, previdno pri kurjenju lesa!
V Celju, Novem mestu in Zasavju je danes velika verjetnost preseganja mejne vrednosti trdih delcev PM 10 v zraku, drugod pa so preseganja mejne vrednosti možna, opozarjajo na Agenciji RS za okolje. V sredo bo velika verjetnost preseganja mejne vrednosti prav tako v Celju, Novem mestu, Zasavju ter tudi v Ljubljani, drugod pa bodo preseganja možna.






















