gozdove

Ta gosenica je nevarna za vašega psa in tudi za vas

Pinijev sprevodni prelec ogroža gozdove, ljudi in hišne ljubljenčke. Odkrijte, kako ga prepoznati, zakaj je nevaren in kako se zaščititi.

Seznam inavazivnih tujerodnih okrasnih rastlin

Strokovnjaki s področij varstva narave, hortikulture, kmetijstva in prostorskega načrtovanja so pripravili strokovno usklajen semafor invazivnosti tujerodnih okrasnih rastlin. Na črnem seznamu 12 vrst, ki naj bi se jim izogibali pri zasaditvah, so denimo tudi lovorikovec, bambusi in ameriški javor, so razložili.

Uprava prosi: Nikar ne odstranjujte teh pasti

S pastmi bodo pristojni v gozdovih spremljali prisotnost škodljivcev.

Je steklo res bolj trajnostno od plastike?

Razprava o tem, kateri material je bolj trajnosten – steklo ali plastika – ni od včeraj in zdi se, da imata obe strani svoje argumente, ki niso povsem iz trte zviti. Na prvi vtis je odgovor enostaven. Plastika je sintetični material, ki zastruplja naše oceane, gozdove in travnike, medtem ko steklo izhaja iz narave, je uporabno dlje časa in ga je mogoče reciklirati znova in znova. Pa je stvar res tako preprosta? Bomo z zamenjavo plastike za steklo doprinesli k čistejši zemlji?

To je kraj, kamor hodijo najbolj navdušeni gobarji

Medtem ko te dni pri nas vsi navdušeni gobarji hitijo v gozdove, da bi si nabrali svojo košaro jesenskih gob, obstaja ena evropska država, katere prebivalci so nad tem hobijem navdušeni vsaj toliko kot Slovenci - če ne še bolj. To so Litvanci, ki se že stoletja bolj kot na kmetijske pridelke zanašajo na to, kar ponuja gozd. Na jugu njihove države obstaja celo naravni rezervat, ki mu pravijo kar 'zabaviščni park' za gobarje.

Fotograf v objektiv ujel eno najbolj ogroženih živali na svetu

Malajski tiger je podvrsta tigra, ki ga, kot pove že njegovo ime, najdemo na območju Malezijskega polotoka. Toda čeprav je bila ta obmorska država v Jugovzhodni Aziji dolga stoletja njegova domovina, ga danes predvsem zaradi dejavnosti človeka tam najdemo vedno redkeje.

Veste, kdo v resnici proizvede največ kisika na Zemlji?

Natančno razumevanje in potopitev v vir življenjskega kisika razkriva presenetljivo resnico. Glavnino vsega kisika, ki ga dihamo, v resnici ne proizvedejo kopenski gozdovi, temveč mikroskopsko življenje v oceanih. Bi se morali pri reševanju planeta torej bolj osredotočati na oceane kot na gozdove?

Mehanizacija za hobi gozdarstvo, kmetijstvo in gradbeništvo

Risinja na območju Osrednje Slovenije povila naraščaj

Risi so srednje velike divje mačke, ki so še nekaj sto let nazaj v velikem številu naseljevale območje Evrope in tudi Slovenije. Toda predvsem zaradi osamitve in parjenja v sorodstvu se je populacija dinarskih risov v zadnjem času drastično zmanjšala – celo do te mere, da so bili tik pred izumrtjem. Na srečo pa zahvaljujoč projektu Life lynx za te zveri prihajajo boljši časi.

Po včerajšnjem napadu medveda na žensko se svetuje velika previdnost

Rjavi medved je v Sloveniji zavarovana živalska vrsta, katere populacija se hitro veča. Čeprav so srečanja z medvedi pri nas praviloma redka, pa se tudi to kdaj lahko zgodi, zato je pomembno, da veste, kako v teh primerih ravnati.

Posnetek naše največje zveri, ki vam bo stopil srce

Srečanja z medvedom v Loški dolini niso redka, zato so mnogi domačini nanje že precej navajeni. Tokrat pa je domačin v objektiv ujel ljubek prizor medvedje družine, ko je mama medvedka z dvema mladičema prečkala cestišče.

Pozor - v slovenske gozdove se vrača izgubljena žival

Dobra novica prihaja iz sveta ogroženih živali. Projekt LIFE Lynx, ki si prizadeva za rešitev risov pred izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah, je namreč nominiran za prav posebno nagrado. Ta zgodba o povezovanju ljudi in narave, kjer so moči združili lovci, znanstveniki, gozdarji in lokalne skupnosti – z jasnim ciljem: ohraniti risa v naših gozdovih – se je izkazala za več kot uspešno.

Razkrivamo rastišča najokusnejših gob pri nas

Če je v vas vsaj malo gobarja, potem ste te dni na spletu zagotovo naleteli na objave gobarjev, ki se hvalijo s svojim 'ulovom'. Namreč, pomlad je čas, ko raste ena najbolj cenjenih gob.

Ste že slišali za prehranski gozd?

Wouter van Eck je nizozemski ekolog, permakulturnik in zagovornik trajnostnega kmetijstva. Leta 2009 se je skupaj s somišljenikom Pietrom Jansnom lotil za tiste čase optimističnega projekta, ki je bil deležen precej kritik in dvomov v uspeh. Danes, 15 let pozneje, pa je prav ta projekt, ki so ga številni zasmehovali, eden najboljših šolskih primerov kmetovanja v skladu z naravo in podnebnimi spremembami.

To je razlog, da Ljubljanski grad te dni preletavajo helikopterji

Ljubljanska mestna občina je te dni začela z napovedano sečnjo dreves na Grajskem griču pod Ljubljanskim gradom. Kot je za STA povedal ljubljanski župan Zoran Janković, je sečnja na grajskem hribu namenjena zaščiti hiš in prebivalcev pod gričem.

Tako se božičnega drevesa znebijo na Finskem

Ko se prazniki iztečejo, je čas, da svoje domove očistimo in odstranimo praznično dekoracijo – vključno z božično smreko. Medtem ko so danes bolj pogosta umetna drevesa, ki jih preprosto zložimo in pospravimo v škatlo, kjer bodo počakala do prihodnjega leta, se morda poraja vprašanje, kaj storiti, če je naš dom med prazniki krasila naravna smreka. Pogledali smo, kako imajo to urejeno v nekaterih evropskih državah in kako je pri nas.

Prosimo, ne povozite jih!

V teh dneh bodite vozniki še posebej previdni na cesti, saj je na cestišču več žabic, ki se vračajo v zimska bivališča v gozdove in na vrtove. Prav tako je na cestah več ježev, ki v teh hladnih jesenskih dneh iščejo hrano.

Iz Severne Amerike k nam pripotovala izjemno invazivna žuželka

Invazija hrastove čipkarke je, kot kaže, prispela tudi do nas. Gre za žuželko, ki napada predvsem gozdna drevesa, čeprav je najbolj zanimivo to, da jih je letos največ opaziti prav v Ljubljani. Poglejmo, kakšna žuželka je hrastova čipkarka in ali bi nas moralo njeno pojavljanje zares skrbeti.

Preverite, kje rastejo najlepši jurčki

Večina vrst gob je, kar se tiče rastišča, precej zahtevna in jih zato zelo težko najdemo na mestih, kjer pogoji niso prilagojeni zanje. A kljub temu dejstvu se zgodi, da presenetijo. Z Evo Zupan, veliko poznavalko gob, smo se pogovarjali o tem, kdaj in kje moramo iskati, da bomo imeli največ sreče, če želimo domov priti s polno košaro slastnih jurčkov, marel ali pa morda lisičk.

Pet čudovitih in poučnih izletov po Sloveniji

Slovenija, biser Evrope, se ponaša z izjemno naravno dediščino, kjer se prepletajo raznoliki ekosistemi, vendar pa so ti čudoviti ekosistemi ranljivi in potrebujejo našo skrbno zaščito. Pripravili smo nekaj navdihujočih idej za izlete, ki ozaveščajo o pomenu varovanja teh dragocenih okolij.

Naberite jih zdaj, da vam pozimi ne bo žal

Ste tudi vi med tistimi, ki ob prehladu prisegajo na domač sirup iz smrekovih vršičkov? Če si želite letošnjo jesen lajšati simptome prehlada ali okrepiti imunski sistem z domačim zvarkom, potem je zdaj zadnji čas, da se lotite priprave.

Najboljša doma narejena zaščita proti klopom

S toplejšimi temperaturami se je začela tudi sezona klopov. Stroka, poleg trenutnih ukrepov, ki so še vedno v veljavi, svetuje povečano previdnost, zaščitimo pa se tudi z naravnimi repelenti, ki jih izdelamo sami doma.

Impresivna kraljevstva, ki vam bodo vzela sapo

Prepričani smo, da je Evropa najboljši kraj na svetu za raziskovanje osupljivih gradov. Nikjer drugje namreč zgodovina kraljev, cesarjev in drugih vladarjev ni tako bogata kot ravno na naših tleh. Zdi se namreč, da ne moremo obiskati mesta ali se odpraviti na izlet, ne da bi naleteli na kakšno kraljevo rezidenco. Že bežno raziskovanje nam odstre čudovite skrivnosti, ki so jih dolga stoletja skrivali srednjeveški kamniti zidovi, v nebo vpijoči stolpi in mostovi, ki so skrbno varovali prebivalce znotraj zidov. Vse od škotskega višavja in bavarskih Alp do sredozemske obale se raztezajo najlepši dvorci in graščine v Evropi.

Tujerodne vrste z naših vrtov lahko škodujejo okolju

Ste vedeli, da je divji kostanj tujerodna vrsta? Številne vrste rastlin namreč uvažamo kot okrasne rastline za gojenje na vrtovih in parkih, toda takšna rastlina kaj hitro postane invazivna. Divji kostanj sicer ne ogroža naših gozdov in ni invaziven, toda v Sloveniji se najde veliko tujerodnih rastlin, živali in gliv, ki so zelo invazivne.

So časi, ko smo se ogrevali na drva, že mimo?

Zima je tu in s tem tudi čas, ko je ogrevanje doma neizogibno, pri čemer pa lahko naletimo na precej visoke stroške. A ne le cena, marsikdo ob izbiranju najboljše vrste ogrevanja v zadnjem času pomisli tudi na ekološki vidik. Kaj torej izbrati, da zadostimo obema kriterijema – da ne bomo onesnaževali okolja in nas zimske temperature hkrati ne bodo preveč udarile po žepu?

Večna dilema - naravna ali umetna smrečica?

Ste se tudi vi znašli v dilemi pred nakupom božičnega drevesca? Ne veste, ali bi se odločili za naravno ali umetno smrečico ali pa svoj dom popestrili z inovativnim in unikatnim drevescem? Preverite, katere so prednosti in slabosti vseh ter se šele nato odpravite v trgovino ali na tržnico.

Kaj je lesna biomasa?

Biomasa je poimenovanje za katero koli organsko snov, ki jo lahko uporabimo za pridobivanje energije. Ker je naša država bogato pokrita z gozdovi, je logično, da se čedalje več pogovarjamo o lesni biomasi.

Ogrevanje s peleti ima številne prednosti

Uvrščajo se med obnovljive vire energije pa tudi veliko bolj so čisti v primerjavi s fosilnimi gorivi, ki za povrh sodijo med neobnovljive vire energije. Peleti so tudi cenejši, v primerjavi z drvmi pa enostavnejši za uporabo in učinkovitejši. Poleg tega so manjši onesnaževalci, kar je dandanes pomembno.

Zakaj je bolje kupiti umetno božično drevo?

Za božič je značilno tudi iskanje božičnega drevesa. Če želite, da bi najlepše praznike v letu naredili nekoliko manj hektično, si lahko zdaj priskrbite božično drevo. Le sprejeti morate dejstvo, da bo umetno. Konec koncev to ni taka katastrofa.

Kaj se dogaja z gozdom v jeseni?

Pred zimo ne poskrbimo samo za vrt, trato, okolico hiše, ampak, če imamo gozd, tudi zanj.

»Bee the change« za boljši in prijaznejši svet za vse

»Bee the change« je osnovno vodilo zavedanja, da se spremembe začnejo najprej v nas samih. To je bil osrednji moto razprave, v okviru »Svetovnega dneva čebel«, ki jo je organiziralo podjetje Medex. Razprava, usmerjena v prihodnost, je poudarila zavedanje o pomenu opraševalcev, ne le čebel, temveč tudi čmrljev, metuljev in muh, ki so odgovorni kar za 75% pridelka hrane. Predstavili so tudi pomembnost pogozdovanja na degradiranih območjih sveta, kjer je človek, zaradi potrebe po gradbenem materialu, kurjavi in bivalnem prostoru, izsekal gozdove in popolnoma porušil naravno ravnotežje. Zato so se odločili, skupaj s slovenskim sejalnim projektom Treecelet, posaditi 10.000 medovitih dreves v Tanzaniji. V okviru trajnostnega delovanja in opolnomočenja žensk pa so podpisali tudi generalno pokroviteljstvo z Ženskim nogometnim klubom Radomlje.

15 kraškopoljskih prašičev na posebni misiji

Slovenski državni gozdovi imajo prav posebne pomočnike. Za pomoč pri pripravi tal za naravno pogozdovanje so namreč prvič "najeli" kraškopoljske prašiče. Gre za pilotni projekt, in če bo uspešen, bi lahko postal primer dobre prakse.

V Podkorenu nov trop volkov, križancev med psom in volkom

V javnem zavodu Triglavski narodni park so desetletja na območju parka občasno opažali le posamezne volkove, od leta 2018 dalje pa je volk stalno prisoten. Odtlej se število živali iz leta v leto povečuje.

To so naravne spužve, ki v sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo

V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan.

Psi lahko poginejo, nevarne so tudi za ljudi

Iz Primorske prihajajo opozorila, da so že opazili zapredke gosenic, ki so nevarne za pse in ljudi. Gre za vrsto metulja, katerega gosenice se premikajo v značilnih vlakih, njihove dlačice pa so zelo

Arhitektura prihodnosti: tehnologija in narava z roko v roki proti podnebnim spremembam

Mesto kot podaljšek narave, leteče aeroponične farme, povzdignjena mesta, lebdeče kapsule, ki črpajo Co2 iz zraka, podzemna in plavajoča mesta ... Vse to so ideje arhitektov, ki so se na mednarodnem natečaju britanske arhitekturne revije spraševali, kakšna bodo mesta prihodnosti.

Naveličal se je ženinih pritožb in zgradil vrtljivo hišo

Bosanski gradbeni samouk je, da bi ugajal svoji ženi, ki je želela imeti bolj raznolik pogled iz družinskega doma, zgradil vrtljivo hišo, ki je ženi omogočila, da je v enem trenutku lahko opazovala sonce, že naslednji trenutek pa mimoidoče.

Na voljo kar 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev

Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za naložbe v nakup in dobavo nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda.

To gobo zagotovo poznate!

Jesenski goban, goba, ki največkrat sliši na ime jurček ali smrekovec, je pri nas izjemno cenjena. Nabiramo jo prav v tem času. Vreme je gobarjem in ljubiteljem gob več kot naklonjeno, zato so jurčki že pokukali na plano. Kaj moramo vedeti o njih?

V Pivki odpirajo center za ozaveščanje o velikih zvereh

Konec meseca se zaključuje evropski projekt Carnivola Dinarica, v okviru katerega bodo v Pivki odprli Center Dina. V njem bodo obiskovalce ozaveščali o treh velikih zvereh - medvedu, volku in risu. Namen projekta je izboljšati varstveno stanje velikih zveri ter ljudem omogočili boljše pogoje sobivanja z njimi.

Vroči počitniški dnevi nas vabijo tudi v gozdove

Kot obiskovalci pa moramo z gozdom ravnati spoštljivo in skrbno! Preplet gozdne in kmetijske krajine, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst v gozdu, izjemnost posameznih dreves, obnovljivi viri energije in surovin ter blagodejen vpliv na celotno okolje so le najvidnejše dobrine gozda. Kaj nam pomenijo, bi se verjetno začeli zavedati šele, ko gozda in njegovih koristi v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. 

Ris ima pomembno vlogo v gozdnem ekosistemu

'Ko varujemo risa, varujemo tudi njegov življenjski prostor ter posledično druge rastlinske in živalske vrste, ki tam živijo, zato pravimo, da je ris krovna vrsta v gozdnem ekosistemu.' Risa smo namreč v Sloveniji v preteklosti iztrebili, toda po zaslugi zavzetih posameznikov je ta veličastna žival spet naseljena v naših gozdovih.

Naravni parki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti

V teh dneh obeležujemo kar tri pomembne okoljske dneve, in sicer dan Nature 2000 (21. 5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) in evropski dan parkov (24. 5.). Ob dnevu Nature 2000 je Ministrstvo za okolje in prostor priredilo spletni pogovor z ustvarjalci naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija. Letošnji evropski dan parkov pa sovpada s praznovanjem okrogle obletnice petih slovenskih naravnih parkov.

Gorenjski gozdovi bogatejši za tri rise

Potem ko so v okviru projekta Life Lynx na Jelovici v naravo spustili risa Zoisa in Aido, so se jima na Gorenjskem pridružili še Tris, Julija in Lenka. "Gre za pomemben dogodek za slovensko okolje in naravo, še posebej pa za slovenskega risa," je dejal minister za okolje in prostor.

Na Gorenjsko prispela še dva romunska risa

V okviru projekta Life Lynx so ta konec tedna v prilagoditveno oboro na Jelovici pripeljali dva risa iz Romunije, in sicer samico Aido ter samca Zoisa. Prvega risa so v okviru omenjenega projekta na Gorenjsko preselili že marca, in sicer na Pokljuko. Do konca leta naj bi se na območje Gorenjske in severne Primorske naselilo pet risov.

Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom "obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja".

Sečna sezona v gozdu še traja – naj bo delo varno in učinkovito!

Delo v gozdu še vedno velja za eno najzahtevnejših in najnevarnejših, zato je zelo pomembna primerna oprema za delo v gozdu in seveda znanje ter izkušnje. K večji varnosti pri delu v gozdu znatno prispevajo sodobni gozdarski stroji (strojna sečnja, sodobne gozdarske žičnice s procesorsko glavo ipd.). V Sloveniji deluje že kar nekaj izvajalskih podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so opremljeni z najsodobnejšimi stroji za varno delo v gozdu.

Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letu 2020 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od štirinajstih območnih enot ZGS, izpostavljamo zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.

Lastniki psov: v gozdu naj bo pes na povodcu

Čeprav so prostoživeče živali oz. divjad prilagojene na mrzli del leta, so takrat zaradi mraza in pomanjkanja hrane ogrožene. Divjad dodatno ogroža tudi človek s svojim neprimernim ravnanjem in posegi v njeno življenjsko okolje. Mednje štejejo predvsem sprehajanje psov brez povodca, pohodi stran od uhojenih poti, smučanje izven označenih smučišč in vožnja z motornimi sanmi izven poligona.

Zakaj nastane žled?

Na prehodu med Primorsko in notranjostjo Slovenije (Banjška planota, Trnovski gozd, območje okoli Razdrtega, Brkini, ponekod na Ilirskobistriškem) je danes zjutraj in dopoldan možen pojav tudi poledice in žledu. Poledica ter žled je možen tudi v Pomurju.

2,55 milijona evrov za sanacijo gozdov, ki so jih poškodovale naravne ujme

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz Programa razvoja podeželja. Za ta namen je razpisanih 2,55 milijona evrov nepovratnih sredstev. 

Navdušeni raziskovalci: kočevska risinja ima mladička

V Sloveniji je risja populacija majhna – lani jih je bilo po oceni strokovnjakov približno 20. Zato so še toliko bolj veseli novice, ki prihaja s kočevskega konca, da so opazili risinjo z mladičem.

Z bančnimi storitvami lahko ohranjamo gozd in okolje

Z digitalizacijo bančnih storitev in donacijo 10.000 evrov Gorenjska banka aktivno pristopa k varovanju slovenskih gozdov in okolja.

Razmišljate o bolj ekološki vrsti pogreba?

Se kdaj vprašate, kakšen vpliv na okolje imajo najpogostejše vrste pokopov? Klasični pokopi zahtevajo vedno več prostora, pri upepelitvi nastaja veliko izpustov. Po svetu je zato vse več zanimanja za alternativne vrste pogreba in za naravni pogreb. Okoljsko osveščeni posamezniki namreč tudi po smrti ne želijo biti preveliko breme za naš planet.

Upravičenci lahko kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo Javni razpis za operacijo naložbe v predindustrijsko predelavo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020.

Veste, kakšen je bonton v gozdu?

Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. Kot obiskovalci moramo z gozdom ravnati spoštljivo. V njem se namreč prepletata gozdna in kmetijska krajina, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje.

V gozdovih ogromno škode tudi letos

Slovenski gozdovi se tudi letos srečujejo z negativnimi posledicami vetrolomov in s prenamnožitvijo podlubnikov.

V živalskem vrtu bodo ta vikend obeležili mednarodni dan risov

Ob mednarodnem dnevu risov in dogodku, ki ga čez vikend pripravljajo v živalskem vrtu, želijo dvigniti zavest o največji divji mački pri nas.

Mednarodni teden gozdov

Včeraj se je začel Teden gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije poudarja nujnost spoštovanja Gozdnega bontona. Ta obiskovalcem gozdov posebej izpostavlja, da smo v gozdu gostje tako gozda kot tudi njegovega lastnika.

'Vsak lahko prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb'

Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da v času pandemije covid-19 iz mnogih delov sveta poročajo o velikem zmanjšanju onesnaženosti, ob svetovnem dnevu Zemlje pa se še sprašuje, ali je bilo res treba doživeti razmah virusa, da bi videli, kakšno škodo povzročamo Zemlji. Ob tem poudarja, da lahko vsak prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb.