gozdovi

Ste v gozdu našli mladiča sove? Kaj storiti?

Puhasti mladiči sov pogosto zapustijo gnezdo, še preden znajo leteti. Zakaj jih ne smete pobirati in kako ravnati pravilno.

Pastirica Petra: Navdihujoča zgodba o življenju v sožitju z naravo

V času, ko se vse pogosteje sprašujemo, kako pridelovati hrano na način, ki ne izčrpava narave, postaja sonaravna reja živali vse pomembnejša. Pašniki niso le vir hrane za živali, temveč pomemben prostor izjemne biotske raznovrstnosti in varovalo pred zaraščanjem krajine. V takšnem okolju svojo pot gradi tudi pastirica Petra, ki je pred enajstimi leti mestno življenje zamenjala za življenje med bloškimi travniki in gozdovi.

Pozor! Velika nevarnost poledice in žledu

V zadnjih dneh je zima pokazala svojo moč. Po obilnem sneženju, ki je bistveno ohromilo promet po državi, je nastopil hud mraz, zdaj pa na nas 'preži' nova nevarnost – žled, ki lahko lokalno povzroči tudi škodo na drevju in infrastrukturi. Največ težav bo povzročala poledica, zato je za severovzhod države razglašeno oranžno vremensko opozorilo.

To je kraj, kamor hodijo najbolj navdušeni gobarji

Medtem ko te dni pri nas vsi navdušeni gobarji hitijo v gozdove, da bi si nabrali svojo košaro jesenskih gob, obstaja ena evropska država, katere prebivalci so nad tem hobijem navdušeni vsaj toliko kot Slovenci - če ne še bolj. To so Litvanci, ki se že stoletja bolj kot na kmetijske pridelke zanašajo na to, kar ponuja gozd. Na jugu njihove države obstaja celo naravni rezervat, ki mu pravijo kar 'zabaviščni park' za gobarje.

Izvajalka gozdne terapije o tem, zakaj je gozdna terapija več kot le sprehod po gozdu

Gozdna terapija je umirjen, čuječ sprehod po gozdu, ki nas s pomočjo čutov ponovno poveže z naravo in s samimi seboj. Gre za prakso, ki je k nam prišla iz Japonske, njeni pozitivni učinki pa se kažejo tako v zniževanju stresa kot v krepitvi imunskega sistema in splošnem boljšem počutju. Več o tem, kako nam gozd lahko pomaga do bolj srečnega, mirnega in zdravega življenja, nam je povedala Silvija Jeraj, izvajalka gozdne terapije.

Nikar je ne zamenjajte s smrtno strupenim smrdljivim dežničkom

Orjaški dežnik je goba, ki je med izkušenimi gobarji precej poznana. Čeprav se po slovesu nikakor ne more primerjati z jurčki ali lisičkami, pa se zdi, da je včasih po krivici kar nekoliko prezrta. Morda je tako še bolje, saj za nepoznavalce obstaja velika nevarnost, da jo zamenjamo za neko drugo, smrtno strupeno gobo.

Veste, kdo v resnici proizvede največ kisika na Zemlji?

Natančno razumevanje in potopitev v vir življenjskega kisika razkriva presenetljivo resnico. Glavnino vsega kisika, ki ga dihamo, v resnici ne proizvedejo kopenski gozdovi, temveč mikroskopsko življenje v oceanih. Bi se morali pri reševanju planeta torej bolj osredotočati na oceane kot na gozdove?

Mehanizacija za hobi gozdarstvo, kmetijstvo in gradbeništvo

Zanimiv razlog, zakaj bi vsak vrt moral imeti vsaj eno sončnico

Poletje je tik pred vrati in čas je, da v cvetočem sijaju zaživijo tudi naši vrtovi, terase in balkoni. Sončnice niso le čudovit poletni okras, temveč tudi dragocena podpora naravi in prava izbira za vaš sončni kotiček.

Pozor - v slovenske gozdove se vrača izgubljena žival

Dobra novica prihaja iz sveta ogroženih živali. Projekt LIFE Lynx, ki si prizadeva za rešitev risov pred izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah, je namreč nominiran za prav posebno nagrado. Ta zgodba o povezovanju ljudi in narave, kjer so moči združili lovci, znanstveniki, gozdarji in lokalne skupnosti – z jasnim ciljem: ohraniti risa v naših gozdovih – se je izkazala za več kot uspešno.

Ste že slišali za prehranski gozd?

Wouter van Eck je nizozemski ekolog, permakulturnik in zagovornik trajnostnega kmetijstva. Leta 2009 se je skupaj s somišljenikom Pietrom Jansnom lotil za tiste čase optimističnega projekta, ki je bil deležen precej kritik in dvomov v uspeh. Danes, 15 let pozneje, pa je prav ta projekt, ki so ga številni zasmehovali, eden najboljših šolskih primerov kmetovanja v skladu z naravo in podnebnimi spremembami.

Presenetljiv razlog, zakaj ima monstera na listih luknje in zareze

Monstera je ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin. Znana je po svojih čudovitih zelenih listih z luknjami, ki jim ravno zaradi te lastnosti pravimo tudi švicarski sir. Čeprav si znanstveniki niso povsem enotni, zakaj nastanejo, pa obstajajo določene razlage, ki bi lahko pojasnile videz te tropske rastline.

Lesena fasada – naravna lepota in trajnostna rešitev ali neizbežno razočaranje?

Fasada je tisti element na stavbi, ki na nas naredi prvi vtis, predstavlja pa tudi zunanjo oblogo stavbe, ki je ključna za njeno estetsko privlačnost in zaščito pred vplivi okolja. V zadnjih letih pa se je pojavila vse večja priljubljenost lesene fasade kot trajnostne in estetsko privlačne rešitve. Zakaj torej uporabljamo les za fasade in kakšne prednosti prinaša ta naravni material?

Afriška vijolica velja za najbolj priljubljeno sobno rastlino

Ta drobna nizko rastoča cvetlica z močnimi vijoličnimi cvetovi kljub svojemu imenu nima kaj dosti skupnega z evropsko vrsto vijolice. Ime je dobila po svojih opaznih temno vijoličnih cvetovih. Njena domovina so tropski deževni gozdovi Tanzanije in Kenije, sicer pa velja za sobno rastlino, ki se najpogosteje znajde v naših domovih.

Preverite, kje rastejo najlepši jurčki

Večina vrst gob je, kar se tiče rastišča, precej zahtevna in jih zato zelo težko najdemo na mestih, kjer pogoji niso prilagojeni zanje. A kljub temu dejstvu se zgodi, da presenetijo. Z Evo Zupan, veliko poznavalko gob, smo se pogovarjali o tem, kdaj in kje moramo iskati, da bomo imeli največ sreče, če želimo domov priti s polno košaro slastnih jurčkov, marel ali pa morda lisičk.

Tako okrasite svoj dom glede na vaše nebesno znamenje

Razmišljate, kako bi okrasili oziroma v domovanje vnesli drobne dodatke, ki bodo odražali vaš slog? Poglejte, kako lahko to storite glede na vaše nebesno znamenje.

To pa je res neverjeten prizor iz slovenskih gozdov

Prizor, ki mu je bil priča zaposleni v družbi Slovenski državni gozdovi, ki gospodari z gozdovi v lasti države, je prava redkost. Med delom in čakanjem na tovornjak za prevoz lesa je namreč imel neverjetno priložnost opazovati kar tri rise, kako so brezskrbno raziskovali teren in ga označevali.

Drevo, ki tvori užitne plodove, podobne jagodam

Jagodičnica (Arbutus menziesii) je širokolistno zimzeleno drevo, ki spada v družino vresovk. Njeno naravno okolje so mešani gozdovi severozahoda ZDA. Pogosto jih najdemo poleg duglazij, sekvoj in drugih iglavcev. Ker so odporne na sušo, ne prenašajo pa zmrzali, so pri nas bolj primerne za predele ob obali, kjer zime niso tako ostre.

Je bil ta sadež usoden za Matthewa Perryja?

Sadež z latinskim imenom Actaea rubra, ki ga pri nas poznamo pod izrazom črnoga, po videzu močno spominja na brusnice ali ribez. A pozor, medtem ko sta ta dva sadeža okusen in zdrav prigrizek, so plodovi črnoge izjemno strupeni, zato jih nikar ne zamenjajte!

Poznate pravila gobarjenja?

September je tukaj, dež je namočil zemljo, sonca je obilno in prvi gobarji so se že pohvalili z 'ulovom' - nekateri pravijo, da na rast vpliva polna luna, ki je ravnokar za nami, tako se le podajte v gozd - a še prej si preberite, kakšna so pravila.

Kdo je v resnici skrivnostni medved?

Sončni ali malajski medved, kot mu tudi pravijo, izvira iz Kitajske, njegovo naravno okolje pa so tropski deževni gozdovi jugovzhodne Azije. Gre za samotarsko žival, ki je najmanjši član družine medvedov. Da so po svetu precej nepoznani, je bilo mogoče spoznati, ko je pred nekaj dnevi po spletu zakrožil posnetek sončnega medveda iz enega izmed kitajskih živalskih vrtov, pod katerim so se zbrali številni komentatorji, ki trdijo, da gre pravzaprav za človeka, oblečenega v kostum medveda. Poglejmo, kdo je pravzaprav sončni ali malajski medved.

To so prednosti trajnostne gradnje

Gradbeni sektor je eden najbolj potratnih z vidika porabe virov, pa naj gre za les, pesek, kovine, kamen in druge materiale ali energijo. A naravni viri so omejeni in ljudje jih izkoriščamo hitreje, kot se ti lahko obnavljajo. Zato postaja trajnostna gradnja vse bolj pomemben del trajnostnega razvoja. Vključuje uporabo okolju neškodljivih gradbenih materialov, energetsko učinkovitost stavb ter ravnanje z odpadki pri gradnji in rušenju stavb. Kakšne pa so prednosti trajnostne gradnje?

Kaj je lesna biomasa?

Biomasa je poimenovanje za katero koli organsko snov, ki jo lahko uporabimo za pridobivanje energije. Ker je naša država bogato pokrita z gozdovi, je logično, da se čedalje več pogovarjamo o lesni biomasi.

Kaj se dogaja z gozdom v jeseni?

Pred zimo ne poskrbimo samo za vrt, trato, okolico hiše, ampak, če imamo gozd, tudi zanj.

15 kraškopoljskih prašičev na posebni misiji

Slovenski državni gozdovi imajo prav posebne pomočnike. Za pomoč pri pripravi tal za naravno pogozdovanje so namreč prvič "najeli" kraškopoljske prašiče. Gre za pilotni projekt, in če bo uspešen, bi lahko postal primer dobre prakse.

Vegetacija zamuja tri tedne. Kakšna bo pomlad v nadaljevanju?

Marec bo letos upravičil svoje staro ime sušec in postregel predvsem s suhim vremenom. Zadnje konkretne padavine so v večjem delu države padle pred več kot enim mesecem, ponekod pa padavin ni bilo že dva meseca in pol. In tudi sicer to zimo nismo imeli kaj dosti padavin. Travniki in gozdovi so presušeni, v slabem stanju so ozimna žita. Kakšna pa bo pomlad v nadaljevanju? Bodo vsaj prihodnji tedni in meseci prinesli kaj več padavin?

Tudi Petra Majdič sadila medovite rastline

Opraševanje, ki ga opravljajo tako čebele kot divji opraševalci, zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, brez njih si ne moremo predstavljati življenja. Toda čebele in divji opraševalci potrebujejo našo pomoč.

Psi lahko poginejo, nevarne so tudi za ljudi

Iz Primorske prihajajo opozorila, da so že opazili zapredke gosenic, ki so nevarne za pse in ljudi. Gre za vrsto metulja, katerega gosenice se premikajo v značilnih vlakih, njihove dlačice pa so zelo

Na voljo kar 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev

Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za naložbe v nakup in dobavo nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda.

Vaščani združili moči in pomagali: drva za invalida

Pred nami so hladnejši dnevi, jesen je s svojim dežjem že pokazala, da je konec poletja, tiho prihaja tudi zima, ko bo kurjava zelo potrebna. Iz Spodnje Drage pri Ivančni Gorici tako prihaja srčna zgodba – vaščani so poskrbeli, da bo zima topla za vse.

Veste, kakšna so pravila gobarjenja?

Glede na pokritost z gozdovi je Slovenija relativno bogata tudi z gobami, kar pomeni, da je med nami velik odstotek ljubiteljskih gobarjev, žal pa je vmes veliko takih, ki ne upoštevajo zlatih pravil gobarjenja. S tem pa škodijo ne le sebi, ampak tudi naravi. V nadaljevanju si zato preberite, kaj mora vedeti vsak gobar, preden se odpravi v gozd.

Veste, kako se oglaša kralj slovenskih gozdov?

Če živite blizu gozda ali travnikov, vas je v večernih urah (predvsem septembra) mogoče že kdaj prestrašilo nenavadno oglašanje iz gozda ... Najbrž ste slišali jelenov ruk.

Svetovni dan okolja letos v znamenju obnove ekosistemov

Danes je svetovni varstva okolja in letošnji slogan je 'obnova ekosistemov'. S tem se pri Združenih narodih tudi uradno začne desetletje za obnovo ekosistemov (2021–2030).

Naši gozdarji so včasih tudi reševalci

Očitno je čas gnezdenja lesnih sov, kajti na družbenem omrežju so gozdarji objavili prikupno fotografijo reševanja mladičkov, ki so padli iz gnezda.

Gorenjski gozdovi bogatejši za tri rise

Potem ko so v okviru projekta Life Lynx na Jelovici v naravo spustili risa Zoisa in Aido, so se jima na Gorenjskem pridružili še Tris, Julija in Lenka. "Gre za pomemben dogodek za slovensko okolje in naravo, še posebej pa za slovenskega risa," je dejal minister za okolje in prostor.

Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom "obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja".

Sečna sezona v gozdu še traja – naj bo delo varno in učinkovito!

Delo v gozdu še vedno velja za eno najzahtevnejših in najnevarnejših, zato je zelo pomembna primerna oprema za delo v gozdu in seveda znanje ter izkušnje. K večji varnosti pri delu v gozdu znatno prispevajo sodobni gozdarski stroji (strojna sečnja, sodobne gozdarske žičnice s procesorsko glavo ipd.). V Sloveniji deluje že kar nekaj izvajalskih podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so opremljeni z najsodobnejšimi stroji za varno delo v gozdu.

Izbrani najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letu 2020 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od štirinajstih območnih enot ZGS, izpostavljamo zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.

Zakaj nastane žled?

Na prehodu med Primorsko in notranjostjo Slovenije (Banjška planota, Trnovski gozd, območje okoli Razdrtega, Brkini, ponekod na Ilirskobistriškem) je danes zjutraj in dopoldan možen pojav tudi poledice in žledu. Poledica ter žled je možen tudi v Pomurju.

2,55 milijona evrov za sanacijo gozdov, ki so jih poškodovale naravne ujme

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz Programa razvoja podeželja. Za ta namen je razpisanih 2,55 milijona evrov nepovratnih sredstev. 

Preživimo čas tudi v jesensko obarvanem gozdu

Lepi jesenski dnevi vabijo na obisk gozdov, ki so obarvani v najrazličnejše odtenke jesenskih barv in so prava paša za oči.

Požari na severozahodu ZDA uničili že 1,6 milijona hektarjev površin

V ZDA še vedno divjajo požari v naravi, ki so doslej od sredine avgusta v Kaliforniji, Oregonu in državi Washington uničili že več kot 1,6 milijona hektarjev površin, skoraj 10.000 hiš in drugih objektov ter povzročili množične evakuacije.

Kmetijsko ministrstvo izpostavlja pomen poklicev s svojega področja

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob začetku novega šolskega leta izpostavilo pomen poklicev s področja, ki ga pokriva. Ob tem si želijo, da bi bilo mladih, ki se odločajo za poklice, povezane s kmetijstvom, podeželjem, proizvodnjo hrane, hortikulturo, naravovarstvom, gozdarstvom in živinorejo, še več.

Veste, kakšen je bonton v gozdu?

Verjetno bi se pomena gozdov zavedli šele, ko jih v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. Kot obiskovalci moramo z gozdom ravnati spoštljivo. V njem se namreč prepletata gozdna in kmetijska krajina, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst, izjemnost posameznih dreves, gozd je vir obnovljivih virov energije in surovin ter blagodejno vpliva na celotno okolje.

V gozdovih ogromno škode tudi letos

Slovenski gozdovi se tudi letos srečujejo z negativnimi posledicami vetrolomov in s prenamnožitvijo podlubnikov.

Mednarodni teden gozdov

Včeraj se je začel Teden gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije poudarja nujnost spoštovanja Gozdnega bontona. Ta obiskovalcem gozdov posebej izpostavlja, da smo v gozdu gostje tako gozda kot tudi njegovega lastnika.

Mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Letos pod geslom "Rešitve so v naravi!"

Je mogoča blaginja brez zdravega okolja?

Epidemija covid-19 je povzročila zdravstveno in gospodarsko krizo. A kot poudarja Greenpeace Slovenija, se še vedno soočamo tudi z okoljsko krizo, ki lahko z napačnimi odzivi na gospodarsko postane hujša. Ne le okoljevarstveniki, tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojih predlogih odziva na epidemijo opozarja, da nismo v položaju, ko bi lahko pozabili na okolje.

'Vsak lahko prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb'

Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da v času pandemije covid-19 iz mnogih delov sveta poročajo o velikem zmanjšanju onesnaženosti, ob svetovnem dnevu Zemlje pa se še sprašuje, ali je bilo res treba doživeti razmah virusa, da bi videli, kakšno škodo povzročamo Zemlji. Ob tem poudarja, da lahko vsak prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb.

Odstrela volkov in medvedov ne bo

Iz organizacije Aple Adria Green so sporočili, da je ustavno sodišče razveljavilo interventni zakon, ki je predvidel odstrel 175 medvedov in 11 volkov.

'Človeške izbire vodijo v to, da bomo videli še več izbruhov'

Strokovnjaki že več let opozarjajo, da svet ni najbolje pripravljen na pandemije takšnih razsežnosti, kot se odvija ta hip. Vse več znanstvenikov je prepričanih, da smo za pandemije krivi sami z našim neusmiljenim izkoriščanjem narave in poseganjem v ekosisteme. Kaj nas koronavirus uči o epidemijah, ki se še lahko pojavijo v prihodnosti?

Javno naznanilo o nujnosti izvedbe sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih

Zavod za gozdove Slovenije je na podlagi 3. odstavka 8. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) (Uradni list RS, št. 36/2020) oznanil, da roki za izvedbo del po odločbah o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona, tečejo neprekinjeno naprej.

Mednarodni dan gozdov

Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in osveščanja o pomenu ter nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravi, da se letošnje geslo glasi: Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili.

Informacije za uporabnike storitev Zavoda za gozdove Slovenije

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v sporočilu za javnost zapisal, da v času epidemije koronavirusa zavod posluje v skladu z usmeritvami vlade Republike Slovenije in celotne medicinske stroke. Kaj to pomeni za uporabnike?

V gozdnih požarih v Boliviji poginilo več kot dva milijona živali

V zadnjih tednih mediji poročajo o obsežnih požarih na območju gozdov in travnatih površin v Boliviji. Razbesneli požari so bili do sedaj usodni že za več kot dva milijona divjih živali, med njimi za jaguarje, pume in lame. Požari so opustošili zlasti tropsko savano Chiquitania na vzhodu države.

Na Koroškem so razglasili nevarnost gradacije smrekovega lubadarja

Zavod za gozdove Slovenija (v nadaljevanju ZGS) je pred dnevi razglasil veliko nevarnost gradacije smrekovega lubadarja na Koroškem. S pozivom želijo spodbuditi lastnike gozdov k hitremu poseku prizadetega drevja. Na Koroškem namreč po trenutnih podatkih lubadar povzroča največ težav na območju občine Dravograd.

V Sibiriji našli predmet neprecenljive vrednosti

Na skrajnem severu Rusije, v Sibiriji, so našli skoraj nedotaknjeno 32.000 let staro glavo volka, ki se je ohranila v trajno zamrznjenih tleh. Velika glava, ki je prekrita s krznom, ima dobro ohranjene možgane, mehko tkivo ter močne zobe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Slovenski risi dobili pomoč

Po 46 letih je v slovenski gozd znova vstopil ris iz tujine. Iz prilagoditvene obore v Loškem Potoku so namreč danes v naravo spustili risa z imenom Goru, prvega od 10 risov, ki bodo pomagali obnoviti populacijo slovenskih risov. Ta živalska vrsta je pri nas ne le ogrožena, temveč že na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu.

Z razlogom so izjemno priljubljene

Poleg jurčkov in lisičk Slovenci od gob najraje nabiramo in uživamo dežnikarice oziroma ’marele’, ki v tem času rastejo kot ’gobe po dežju’. Ker bodo te dni pogosta sestavina naših jedilnikov, je dobro, da jih bolje spoznamo.

Tokrat se ne moremo hvaliti

Ekološki odtis je seštevek vseh ekoloških storitev za zadovoljitev potreb človeštva skupaj s prostorom, ki ga za to terjajo (pašniki, nobdelovalne površine, pozidana območja, ribiška območja, , gozdovi ...). Da bi zadovoljili naše trenutne potrebe po naravnih virih in ekoloških storitvah, bi potrebovali regeneracijsko sposobnost 1,7 Zemlje. No, razen, če bi vi ravnali tako kot mi, Slovenci. Potem bi je potrebovali 2,8.