kmetje
To so znaki, ki nam sporočajo, da nas čaka ostra zima
V starih časih, ko meteorološke napovedi še niso bile tako zanesljive kot danes – ali pa jih praktično sploh ni bilo, so se ljudje pri napovedovanju vremena morali zanašati na to, kar so videli okoli sebe. Sčasoma so se tako razvile različne vraže in prepričanja, po katerih so se ljudje ravnali tudi pri pripravi na najbolj oster letni čas, zimo.
Fižol sivček: Okusna in hranljiva dediščina naših prednikov
Fižol sivček, znan tudi kot 'Semenarna 22', je cenjena slovenska sorta, ki so jo več generacij kmetov pridelovali na območju Savinjske doline. Spoznajte zgodovino te rastline in njeno pomembnost kot ohranjevalne sorte ter dragocen vir genskega materiala za prihodnje sorte.
Presno ali kuhano, sladko ali kislo - zelje je več kot le zdrava zelenjava
Zelje je vrtna in poljska zelenjadnica, ki jo pri nas pridelujemo le še na dobrih 400 hektarjih zemljišč. V prvem letu so pridelek listi, poviti v glave, semenarji pa pridobivajo seme za setev drugo leto. Uživamo ga v vseh letnih časih, presno ali predelano. Zelje imamo za zdravilno, prav zaradi tega pa ni vseeno, kako je bilo pridelano. Nadzorovana integrirana in ekološka lokalno pridelana živila imajo prednost pred konvencionalnimi. Tudi vrtičkarji se izogibamo uporabi umetnih sredstev.
Korenovka, ki počasi izginja iz naših njiv in vrtov
Repa (Brassica rapa subsp. rapa) je ena najstarejših kmetijskih rastlin, korenovka za prehrano ljudi in krmo rejnih živali. Okrogel ali ovalen repast koren brez stranskih korenin je bel ali na vrhu belo vijoličast, meso v notranjosti pa gladko, hrustljavo in belo. Ima kratko rastno dobo in dobro uspeva v hladnejšem podnebju. Pri trajnostni usmeritvi kmetijstva jo uvrščajo med pokrovne posevke, ker varuje tla pred erozijo, zmanjšuje izpiranje hranil ter zapleveljenost vrtov in njiv.
Facelija: Večnamenska rastlina za čebelarje in vrtnarje
Vratičavolistna facelija je enoletna medovita rastlina iz botanične družine vodolistnic. V Evropo so jo prinesli v 19. stoletju iz Kalifornije kot okrasno in medovito rastlino. Največ jo sejejo v srednji Evropi za čebeljo pašo, pri trajnostni usmeritvi kmetijstva v novejšem času pa se pojavlja kot dosevek v kolobarju, s katerim lahko na vrtu ali njivi poskrbimo za hranila naravnega izvora, bodisi pri uporabi rastlin za zastirko ali podor.
Mehanizacija za hobi gozdarstvo, kmetijstvo in gradbeništvo
Superživilo, ki je v preteklosti raslo praktično na vsaki njivi
Različne vrste volčjega boba uvrščamo v botanično družino metuljnic in agronomsko skupino zrnatih stročnic. Strupene in grenke snovi v rastlini in zrnju so vzrok, da so ga v preteklosti uporabljali več za izboljševanje rodovitnosti tal kot za prehrano. S trajnostno usmeritvijo kmetijske politike Evropske unije pa se kažejo nove možnosti za setev in uporabo volčjega boba, ne le grenkih sort sredozemskih vrst, ki so zaradi bogate olistanosti ustrezne za zeleno gnojenje, ampak tudi požlahtnjenih sladkih sort, katerih zrnje je nov alternativni vir beljakovin (30 do 40 %), odpornega škroba in prehranskih vlaknin.
Poljska rastlina, katere vrednost prepoznavajo celo čebelarji
Navadna ajda je nežito iz družine dresnovk, katere plod se uporablja za kašo in moko podobno kot plodovi žit. Smo v obdobju, ko se znova povečuje njena pridelava, celo tatarska ajda se po dvesto letih vrača na slovenske njive. Obe pridobivata pomen zaradi novih pogledov na trajnost v pridelavi, na zdravo prehrano, v kateri so funkcionalna in brezglutenska živila ter prehranska dopolnila, kamor spadajo tradicionalni in naravni farmacevtski zeliščni pripravki.
Indijski kmetje ustvarili jabolko, ki kljubuje klimatskim spremembam
Kakasaheb Sawant je kmet iz Indije, ki je pred nekaj leti prišel na zanimivo idejo. Odločil se je namreč, da bo na svoji kmetiji gojil jabolka. To za kmeta pravzaprav ni nič čudnega, toda Sawant se je odločil, da bo to počel na območju subtropske južne indije. Danes se mu je pridružilo na desetine raziskovalcev in kmetov, ki vsi stremijo k istemu cilju - ustvariti najboljšo sorto jabolk, ki bi lahko pomenila rešitev za pridelovalce v najbolj vročih in sušnih podnebjih na svetu.
Slovenska sorta krompirja, ki jo pobiramo med prvimi
V Sloveniji smo s krompirjem samooskrbni le polovično. Domača pridelava temelji na tujih sortah krompirja, čeprav imamo kar lepo število starih in novih domačih sort. Nove jedilne sorte krompirja po pridelku in kakovosti presegajo številne tuje, a jih pridelovalci in kupci ne poznamo dovolj.
Zelenjava, ki je v teh dneh tako iskana, da jo celo ponarejajo
Artičoke so zelnate sorodnice osata, regrata in sončnic. V toplejših podnebjih so kratkožive trajnice, v hladnejših regijah pa jih običajno gojimo kot enoletnice. Ker je njihova rastna doba zelo kratka, pridelek pa omejen, je tudi povpraševanje temu primerno. Ena izmed sort artičoke v Benetkah raste samo dva tedna, zaradi visoke cene pa najdemo celo njene ponaredke.
Žiga Bonča: 'Bowie mi je polepšal življenje'
Posvojitev psa iz zavetišča je velika odgovornost, ki pa se je mlad, a že precej izkušen novinar informativne oddaje 24ur, Žiga Bonča ni ustrašil. Pred časom sta se namreč s partnerko odločila, da v svoj dom sprejmeta kužka, ki sta ga poimenovala Bowie. Preberite, kaj nam je zaupal o svojem ljubljenčku in zakaj svetuje, da se – tako kot priznava sam, v posvojitev živali ne zaletimo brezglavo in s preveč čustvi.
Zelenjava, ki pozimi potrebuje zaščito pred mrazom
Dnevi so vedno krajši, svetlobe je vedno manj, temperature pa vedno nižje – vsi ti znaki nas opozarjajo, da se narava pripravlja na zimsko spanje. Z vrtov smo tako pobrali že vso poletno zelenjavo, ozimnice pa se šibijo pod težo krompirja, vloženih kumaric, čebule, jabolk, buč, marmelade in drugih pridelkov. A to nikakor ne pomeni, da je naš vrt sedaj popolnoma prazen. Številne vrtnine, ki jih posadimo v času pozne setve, lahko nabiramo celo zimo, vse do zgodnje spomladi. Nekatere izmed njih kljub uspevanju v hladni sezoni, potrebujejo dodatno zaščito - v nadaljevanju preberite, katere so to in kako jih kar najbolje zaščititi.
To zelenjavo si lahko privoščijo le najbogatejši
Ste kdaj izračunali, koliko denarja porabite za hrano, konkretno za zelenjavo in sadje? Kljub temu da se vam morda številka zdi visoka, to ni nič v primerjavi s ceno najdražje zelenjave, ki obstaja na trgu. Razlogi za tako visoko ceno so različni, dejstvo pa je, da si teh 6 vrst zelenjave ne more privoščiti vsak.
Brez njih sosednji kmetje ne bi mogli iti na morje
Pet prijateljev iz naselja v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici močno stoji za načelom 'Vsi za enega, eden za vse.' Svojim sosedom so namreč nesebično priskočili na pomoč in jim omogočili teden dni brezskrbnih počitnic.
Kako se znebimo smrdljivcev?
"Na pomoč. Kako se znebim teh hroščkov? Polno se jih 'pase' na mojih kapusnicah," je zadnje čase pogosto vprašanje na družbenih omrežjih, nadležne žuželke pa so tudi na paradižniku, kjer sesajo sok.
Zaradi klimatskih sprememb visoka cena grozi najbolj priljubljenemu sadju pri nas
Podnebne spremembe, ki jim ne moremo več ubežati, vplivajo na vsa področja našega življenja. Kot poroča BBC, naj bi se zato precej podražile tudi banane, kar se bo poznalo tudi končnim potrošnikom po vsem svetu.
To morate prebrati vsi ljubitelji regrata
Narava nas že razveseljuje s težko pričakovano vitaminsko bombo - regratom. Če se boste tudi vi odpravili na travnik ali na tržnico po regrat, morate poznati nekaj osnovnih lastnosti te dragocene rastline.
10 prednosti gojenja zelenjave v visokih gredah
Visoke grede niso novost, a so vse bolj priljubljene, predvsem pri ljubiteljskih vrtičkarjih, ki se z gojenjem sadja in zelenjave šele spoznavajo. Z zdravo prstjo in ustrezno nego lahko dvignjene gredice obrodijo velik pridelek na majhnem prostoru. Preverite, katere so še prednosti visokih gred.
Kaj prinaša žetvena luna?
V prihodnjih dneh bomo na nebu priča pojavu tako imenovane žetvene lune. Preberite, za kaj gre in zakaj je ne smete prezreti, če ste poleti navdušeno vrtičkali.
Se bomo predramili?
Izumirajo živalske vrste, krči se gozd, kmetijstvo se sooča s točo, pozebo, sušo, poplave se bodo podeseterile, pod vodo bodo mesta. To bodo doživeli naši otroci. Kakšna prihodnost nas sploh čaka?
So tudi vam pojedle solato?
Hrošč pokalica nam na vrtu ne dela in ne predstavlja bistvenih težav, problematične pa so njegove ličinke. Strune so deževnikom podobne živali, velike od pol do štirih centimetrov. Največ škode naredijo na koreninah rastlin, korenju in krompirju. Odrasle živali se nenehno razmnožujemo, zato je pomembno, da jih odstranimo, še preden ob sezoni zasadimo nove vrtnine. Toda brez skrbi. Nikoli ni prepozno!
Kako se lotiti trajnostnega vrtnarjenja?
Za povečane izpuste toplogrednih plinov v zraku, onesnaženo vodo, zemljo in ozračje je odgovoren predvsem človek s svojim delovanjem. Pri tem pogosto veliko škodo naravi povzročamo z netrajnostnimi kmetijskimi praksami. Zato je treba stremeti k temu, da se zemlja povrne v bolj zdravo stanje. To pa lahko vsak na svojem koščku zemlje doseže s trajnostnim vrtnarjenjem.
Zakaj psi jejo travo?
Bi morali biti zaskrbljeni, ker naš pes tako zelo rad je travo? Kratek odgovor je ne, a ne v vseh primerih.
Zakaj je bambus vedno bolj priljubljen?
S tem, ko kot družba vse bolj cenimo skrb za okolje, postaja bambus vse bolj priljubljen in cenjen material. V Aziji, kjer raste, že dolgo vedo, da je hkrati dekorativen in uporaben.
Najugodnejši stanovanjski krediti – kje in kako jih lahko sklenem?
Vsak od nas ima željo po svojem lastnem stanovanju, ki pa je v zadnjem času velik finančni zalogaj. Za nakup nepremičnine ali zemljišča ima le malokdo privarčevana vsa finančna sredstva, zato so mnogi prisiljeni najeti stanovanjski kredit.
Veste, kaj je regenerativno kmetovanje?
Čeprav je zunaj še zima, naše misli že uhajajo na vrt. Ste vedeli, da je zdravje prsti ključnega pomena za kratkoročno in dolgoročno pridelavo hrane? Zdrava prst namreč poskrbi, da je pridelek bogat, zdrav in kar se da okusen.
Maklura ali divja pomaranča je izjemno uporabno drevo
Maklura je, vsaj na prvi pogled ali dokler v jeseni ne začne tvoriti nekoliko nenavadnih kroglastih plodov, povsem običajno drevo, ki s svojim videzom ne pritegne ravno veliko pozornosti. Pravijo ji tudi adamovo jabolko ali divja pomaranča. Čeprav sadeži, ki zrastejo na njenih vejah, izgledajo precej vabljivo, niso užitni. Je pa zato drevo toliko bolj uporabno kot nadomestek žive meje, saj nudi dobro zaščito pred vetrom, soncem in nezaželenimi pogledi.
Kaj se dogaja z gozdom v jeseni?
Pred zimo ne poskrbimo samo za vrt, trato, okolico hiše, ampak, če imamo gozd, tudi zanj.
Kako poskrbeti, da bo imela domača prst dovolj organskih snovi?
Zdrava, rodovitna prst je osnova za zdrave rastline, posledično pa tudi za zdrave živali in ljudi, zanjo pa je ključno, da vsebuje dovolj organskih snovi. A z intenzivnim kmetovanjem, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in pretirano izpostavljenostjo gole zemlje soncu smo ljudje precej zmanjšali vsebnost organskih snovi v zemlji. Kako jih lahko povrnemo in katerim napakam se pri vrtnarjenju in kmetovanju izogniti, da prsti ne bi preveč izčrpali?