na prebivalca
Takšna so bila jajca v preteklosti
Jajca, kot jih poznamo danes, so različnih velikosti – od velikanskega nojevega do za grah velikega, ki ga znese samica kolibrija. Toda ali ste vedeli, da je največje jajce, kar so jih kadarkoli odkrili, v preteklosti nesla izumrla ptica z nenavadnim imenom – slonji ptič?
Mačke niso igračke, ki jih po uporabi zavržemo
Danes je svetovni dan mačk. Za ene mačke bo to še en dan v varnem zavetju doma, za nekatere še en dan čakanja v zavetišču na par rok in toplo naročje. Kljub vsem akcijam ozaveščanja in preventivnemu delovanju zavetišč za živali, pa smo dnevno še vedno priča zgodbam o zavrženih in obnemoglih mačkah, ki so bile nekoč 'darilo za pridno šolarko' ali pa 'darilo za ostarela starša', zdaj, ko zanje ni več interesa, pa so nenadoma postale brezdomke.
Triki in nasveti za manj zavržene hrane
Glede na statistične podatke je vsak prebivalec Slovenije lani zavrgel povprečno 72 kilogramov hrane, kar je sicer kilogram manj kot leto prej, a še vedno izjemno veliko. Sploh glede na dejstvo, da si ogromno ljudi ne more privoščiti niti osnovne košarice živil, kaj šele lep kos mesa ali ribe. Toda kako ustaviti ta zaskrbljujoč trend?
Veste, kaj pomeni številka na vaši plastenki?
Plastika je še v prejšnjem stoletju veljala za material prihodnosti, danes pa predstavlja gromozansko grožnjo tako okolju kot in predvsem nam, ljudem. Verjetno nihče od nas, ko se na poti v službo, na športno dejavnost ali druga dnevna opravila mimogrede ustavi v trafiki ali na bencinskem servisu, morda tudi v trgovini, niti ne pomisli, kaj bi lahko pomenila tista številka, odtisnjena na spodnjem delu. Veliko ljudi verjetno sploh ne ve, da obstaja. Ampak tam je z razlogom, in če bi morda vedeli, kaj pomeni, teh plastenk ne bi več kupovali!
Slovencev, ki si ne morejo privoščiti primerno toplega stanovanja, je vedno manj
V torek, 20. 9. 2022, se je začel evropski teden trajnostnega razvoja 2022, namenjen organiziranju dejavnosti, projektov in dogodkov, ki podpirajo trajnostni razvoj in njegove cilje ter skrbijo za njihovo prepoznavnost. Aktivnosti bodo potekale do ponedeljka.
S čim zamenjati plastiko?
V zadnjem času v medijih močno odmevajo razprave o plastiki, zmanjševanju njene uporabe in o alternativah, s katerimi bi lahko pripomogli k varovanju okolja. Na globalni ravni se veliko govori okoli tega, kako bi lahko številna podjetja zmanjšala svoj vpliv onesnaževanja s plastiko, posledično pa velikokrat s prstom kažemo prav na njih, čeprav bi lahko tudi kot posamezniki in navadni smrtniki storili marsikaj, da bi se onesnaževanje že ta trenutek prenehalo.
22. marec – svetovni dan voda
Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda je podzemna voda, njegovo geslo pa je "Podzemna voda: Skrito naj postane vidno". "Podzemna voda je sestavni in neločljivi del globalnega vodnega kroga. Ker teče pod našimi nogami, je ne vidimo – skriva se v porah in razpokah kamnin – zato se pogosto ne zavedamo njene prisotnosti in njenega pomena."
Hrana se draži, kljub temu pa Slovenci v povprečju zavržemo 68 kg na prebivalca
V Sloveniji so se v letu 2020 v primerjavi z letom prej podražila mnoga živila. Cene osnovnih živilskih izdelkov se torej višajo, vendar na drugi strani nastaja več odpadne hrane. Potem pa obstaja tudi vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč v obliki hrane. Kaj se dogaja, kakšna je rešitev?
Proizvedemo čedalje več odpadkov
Skupna količina vseh v Sloveniji nastalih odpadkov je bila vsako leto med letoma 2012 in 2019 povprečno za 10 % večja kot v letu prej, le v 'covidnem letu' 2020 je glede na leto 2019 upadla za 9 %. V letu 2020 smo tako v Sloveniji proizvedli 489 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, ločeno smo jih zbrali 72,2 %.
Ko mošt postane vino
11. novembra praznujemo god svetega Martina iz Toursa, ki sicer z obliko današnjih martinovanj ni imel nič skupnega, a se ga v evropskih državah kot svetnika spominjamo na različne načine; pri nas je takrat praznik vina in posledično čas veseljačenja in nazdravljanja dobri letini.
Je že skrajni čas za bolj trajnostna oblačila?
V povprečju vsak Slovenec na leto zavrže 12 kilogramov oblačil. Se ob tem zavedamo, kakšno škodo delamo okolju, kdo ta poceni oblačila in v kakšnih razmerah izdeluje? Je čas za bolj trajnostno obnašanje? Na to odgovarja novinarka Maja Sodja.
Količina v Sloveniji nastalih odpadkov se je zmanjšala
Lani je v Sloveniji nastalo za 7,7 milijona ton vseh odpadkov, kar je za skoraj 9 % manj kot leto prej. Največ je bilo gradbenih odpadkov, sledijo komunalni odpadki. Na žalost pa se je povečala količina odpadkov, ki so nastali zaradi pandemije – to so odpadki, ki zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju.
Kaj se lahko mladi naučijo od starejših?
Vsaka generacija se lahko od predhodnih veliko nauči. In tudi starejši se lahko od mladih marsikaj naučijo, predvsem na področju uporabe modernih tehnologij. Kaj pa se lahko mladi glede gospodinjenja naučijo od svojih staršev in starih staršev?
Prebivalec Slovenije je v 2020 porabil za prehrano povprečno 119 kg zelenjave
Prebivalec Slovenije je v 2020 porabil za prehrano tudi povprečno 116 kg žit, 88 kg mesa, 84 kg svežega sadja, 64 kg krompirja, 10 kg jajc, 5 kg riža in malo manj kot 1 kg medu.
2021: mednarodno leto sadja in zelenjave
Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejela resolucije, ki leto 2021 razglašujejo za Mednarodno leto sadja in zelenjave.
22. april – dan Zemlje: obnovimo našo Zemljo
Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje so v ospredju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb in uničevanja okolja. V Sloveniji smo v letu 2019 izpustili v zrak 18,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 ali 9 ton na prebivalca.
Slovenija s svojo različico kalkulatorja ekološkega odtisa
Inštitut za zdravje in okolje je objavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa, ki vsakemu posamezniku omogoča, da izračuna svoj ekološki odtis. Le z vrednotenjem življenjskega sloga in ozaveščanjem lahko naredimo pomembne spremembe za čistejše okolje in posledično za zdravje ljudi, so v sporočilu za javnost poudarili v inštitutu.
Ste kdaj poskušali zmanjšati količino svojih odpadkov?
Ali ločujete svoje odpadke, saj si želite, da bi jih bilo čim več mogoče reciklirati? Ste poleg tega kdaj že poskušali zmanjšati količino odpadkov, ki jih proizvedete? V angleščini se je uveljavil zveneč moto – reduce, reuse, recycle (zmanjšaj, znova uporabi, recikliraj). Zakaj je recikliranje šele na tretjem mestu?
Količina v Sloveniji nastalih odpadkov se povečuje
V Sloveniji je v 2019 nastalo 8,4 milijona ton vseh vrst odpadkov, od tega skoraj 5,1 milijona ton ali 60 % gradbenih. Celotna količina v Sloveniji nastalih odpadkov sicer v 2019 ni bila veliko večja kot v 2018 (za manj kot 1 %), večja pa je bila med temi odpadki količina komunalnih odpadkov (za 4 %).
Prebivalec Slovenije je leta 2019 povprečno zavrgel 67 kg hrane
V Sloveniji največ odpadne hrane prispevajo gospodinjstva – tako je prebivalec Slovenije v letu 2019 proizvedel povprečno za 1,3 kg odpadne hrane na teden, kar v enem letu nanese kar 67 kilogramov prehrambenih odpadkov.
Onesnažen zrak Ljubljančane stane 434 milijonov, Mariborčane 107 milijonov evrov letno
Družbeni stroški onesnaženja zraka so v Ljubljani leta 2018 znašali 434 milijonov evrov letno oz. 1502 evra na prebivalca. V Mariboru je skupna škoda dosegla 107,2 milijona evrov oz. 965 evrov na prebivalca, kaže raziskava organizacije CE Delft. Največja družbena škoda je sicer zaradi slabe kakovosti zraka v tem letu v Evropi nastala v Londonu.
Neverjetno, kaj počne ta podgana
Magawa, orjaška podgana mošnjičarka, je v samo 30 minutah pomagala odstraniti kopenske mine s površine velikosti teniškega igrišča. Njeno delo odkrivanja min poteka v Kambodži in do zdaj je našla skoraj 40 kopenskih min.
Kam z odpadno elektroniko?
V Sloveniji vsako leto nastane za več tisoč ton odpadne električne in elektronske opreme. Kam z njo, da ne bo preveliko breme za okolje?
Železo - kdaj se je pojavilo v gradbeništvu?
Železo je kemični element. Je kovina iz prvega niza prehodnih elementov. Po masi je najpogostejši element na Zemlji, saj tvori večino Zemljinega zunanjega in notranjega jedra.
Uganete, iz česa je zgrajena ta hiša?
Kanadsko podjetje je zgradilo hišo, ki ima zunanje stene v celoti narejene iz recikliranih steklenic. Ekipa, ki stoji za gradnjo, pravi, da hiša prenese sunke vetra do 480 kilometrov na uro.
Življenje brez plastike
Plastika je še v prejšnjem stoletju veljala za material prihodnosti, danes pa predstavlja veliko grožnjo – tako okolju kot človeku samemu.
Martinovo pri nas: številke, ob katerih se zvrti!
God svetega Martina praznujemo 11. novembra. Ta dan dandanes obeležujemo kot dan, ko se mošt spremeni v vino in ga običajno povezujemo z debelo obloženimi mizami. Pa sploh poznate zgodbo o svetem Martinu?
V tem slovenskem kraju največ odpadkov na prebivalca!
V Sloveniji je lani nastalo za skoraj 6,2 milijona ton odpadkov, od tega približno 987.000 ton komunalnih odpadkov. Kje jih je največ na prebivalca?
Slovenec lani proizvedel 481 kilogramov odpadkov
Prebivalec Slovenije je lani proizvedel povprečno 481 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je skoraj šesti kilogramov več kot v letu prej, je danes sporočil državni statistični urad. Med komunalnimi odpadki jih je bilo 70 odstotkov zbranih ločeno, kar pomeni zvišanje za tri odstotne točke.
Ste vedeli?
Ste vedeli, da smo samo v letu 2016 proizvedli v Sloveniji za 59.000 ton odpadkov iz plastike? Da smo istega leta v Sloveniji načrpali 887 milijonov m3 vode: 80 % iz površinskih in 20 % iz podzemnih vodnih virov?
Zanimivosti o slovenskih gozdovih
Medtem ko za najvišje drevo na svetu velja 115 metrov visoka sekvoja v narodnem parku Redwood v Kaliforniji, se z naslovom najvišjega v Sloveniji ponaša Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra. Za primerjavo: Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov.
Slovenija malo pod evropskim povprečjem pri komunalnih odpadkih na prebivalca
Države EU so predlani skupno na osebo ustvarile 480 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je devet odstotkov manj kot leta 2002, ko je bila številka najvišja doslej, in približno toliko kot leta 1995. Slovenija je bila leta 2016 s 466 kilogrami pod evropskim povprečjem. V primerjavi z letom 1995 je količina odpadkov upadla za 21,8 odstotka.
Teža e-odpadkov v dveh letih narasla za osem odstotkov
Teža e-odpadkov, ki vključujejo različne pokvarjene, neuporabne in nedelujoče elektronske naprave, se je na globalni ravni med letoma 2014 in 2016 povečala za osem odstotkov na 44,7 megatone. V povprečju je vsak prebivalec lani ustvaril 6,1 kilograma e-odpadkov, kar je pet odstotkov več kot v 2014, kaže poročilo Univerze Združenih narodov.
Tudi vi na tak način vržete stran 250 evrov?
Po ocenah OZN za prehrano in kmetijstvo naj bi skupno na svetu odvrgli kar tretjino vse hrane, ki jo pridelamo oziroma, to je okoli 1,3 milijarde ton. Količina zavržene hrane se iz leta v leto povečuje tudi pri nas, skoraj polovico pa naj bi jo zavrgli v gospodinjstvih. V nadaljevanju preverite, kako lahko z majhnimi spremembami dosežete, da bo v smeteh pristalo manj hrane, na ta način pa lahko kar nekaj privarčujete.
'Uporabljaj manj embalaže!'
Pred nami je letošnji teden zmanjševanja odpadkov. Začel se bo v soboto in bo trajal do prihodnje nedelje, tokratno geslo pa je "Zmanjševanje odpadne embalaže: uporabljaj manj embalaže!" V zadnjih letih se namreč količina odpadne embalaže povečuje, kar pa ne preseneča, saj je naša družba čedalje bolj potrošniško naravnana.
'Pridelamo precej manj zelenjave, kot bi jo lahko'
V Sloveniji imamo dobre podnebne pogoje, zato bi lahko pridelali precej več zelenjave, namesto da dve tretjini potreb pokrijemo z uvozom, meni Miša Pušenjak. Treba pa bi bilo povezati pridelovalce in zvišati zavest o pomenu lokalno pridelane zelenjave, je prepričana.
To je najstarejši prebivalec Evrope
Mednarodna ekipa raziskovalcev je v grškem delu gorovja Pindos odkrila najstarejšega prebivalca Evrope, 1075 let stari iglavec pinus heldreichii oz. bosanski bor. Iglavec, poimenovan Adonis, je zrasel v času bizantinskega cesarstva, raziskovalci pa pričakujejo, da bo razkril okoljsko zgodovino regije, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Podatki statističnega urada RS razkrivajo ...
V prvi polovici letošnjega leta v Sloveniji nismo dobili nobenega novega naselja. Je pa na novo nastala ena ulica, določenih je bilo skoraj 2100 novih hišnih številk, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).
Izstopajo jabolka in paradižnik
Jabolka so bila sadje, paradižnik pa zelenjava, ki so ga v EU lani pridelali največ. Med proizvajalkami sadja in zelenjave so izstopale Španija, Italija in Poljska, je ta teden objavil evropski statistični urad Eurostat.
Zanimivosti o slovenskih naseljih
V Sloveniji je 1. januarja letos živelo 2.064.188 prebivalcev v 5977 naseljih; 59 naselij je bilo brez prebivalcev. Najgosteje naseljeno naselje je bil Piran z več kot 5600 prebivalci na kvadratni kilometer. Novoustanovljeno naselje Marendol v občini Sevnica je imelo 17 prebivalcev, kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs).
Čebelarji letos zadovoljni
Slovenski čebelarji so po nekaj slabših letih vendarle dočakali nekoliko bolj spodbudne novice. Letos so pridelali okoli 2000 ton medu, kar je povprečna letina. "Letos je bilo boljše leto kot lani, ni pa bilo nadpovprečno," je danes na Lukovici dejal vodja opazovalno napovedovalne službe medenja pri ČZS Jure Justinek.
To prenovo morate videti!
V Zupančičevi jami se nahaja stanovanje, namenjeno mlademu kreativnemu paru, ki tam preživi večino svojega časa, saj v njem opravlja tudi svoje delo. Prvotno stanje stanovanja, kljub dobri ohranjenosti, ni bilo primerno za tovrstno uporabo, dokler se ekipa kreativnih arhitektov ni lotila projekta popolne prenove, rezultat pa je naravnost fantastičen.
Kaj jemo v Sloveniji?
Dnevna potrošnja mesa, krompirja in žit na prebivalca se je v preteklih 10 letih zmanjšala, po drugi strani se je povečala dnevna potrošnja druge zelenjave, a še vedno ne dosega prehranskih določil, kažejo statistični podatki, zbrani v brošuri Nekaj ščepcev podatkov o hrani. Stopnja samooskrbe s hrano, zlasti z zelenjavo, krompirjem in žiti, upada.
To, kar počnemo, je grozno!
Če vsak dan pridno odnesete v smetnjak vrečko smeti, v kateri se najde nekaj starega kruha ali hrane iz hladilnika, ki ji je potekel rok trajanja, ste s to vrečo v smetnjak vrgli tudi nekaj denarja. Glede na raziskavo Evropske komisije namreč vsak Evropejec letno odvrže kar za 250 evrov hrane.
Sprehajalec ni mogel verjeti svojim očem!
V angleškem mestu Royal Tumbridge Walls trdijo, da se v njihovi okolici potika velikanska 'pošast', ki je videti kot 2,5-metrski sesalec, podoben opičnjaku.
Kruta kitajska realnost
Kitajska, predvsem pa njena prestolnica Peking, je znana po miniaturnih stanovanjih. Ta so praviloma namenjena mladim diplomantom, ki si zaradi skromnih prihodkov ne morejo privoščiti bivanja v večjem stanovanju.
Država, ki se je pojedla
Sredi Tihega oceana, na pol poti med Avstralijo in Havaji, leži majhna otoška država z zelo zanimivo zgodovino. To je pomagalo ustvariti prav posebno naravno bogastvo, katerega izkoriščanje je po prvotno veliki blaginji v državo pripeljalo stisko. Spoznajte Nauru.
Svet šokiran: Mačji otok preživel cunami
Sliši se skoraj neverjetno, a je res. Čeprav je doživel potres 8,9 stopnje in cunami, ki je rušil vse pred seboj, japonski otok Tashirojima, poznan tudi kot Mačji otok, v nedavni naravni katastrofi ni bil uničen, kot so se sprva bali številni.
Najbogatejša vas na svetu
Namesto kmetij razkošne rezidence, namesto traktorjev in druge kmetijske mehanizacije gliserji in jahte. O živini ne duha ne sluha. Dobrodošli v najbogatejši vasi na svetu!
Japonca, ki vse pokažeta!
Japonski arhitekti Shinichi Ogawa & Associates so naročnikoma uresničili željo, da bi v predmestni soseski Hiroshime imela dom brez sten. Poglejte!