Dominvrt.si

narava Slovenije

Mnogi jo zamenjajo za miš, v resnici pa vam na vrtu dela veliko uslugo

Ste na vrtu opazili majhno sivo žival z dolgim smrčkom in pomislili, da gre za miš? Povsem mogoče je, da ste videli rovko. Čeprav ji je na prvi pogled podobna, gre za povsem drugo žival, ki je za vrt celo koristna, saj se prehranjuje s številnimi žuželkami in drugimi drobnimi nevretenčarji.

Ste v gozdu našli mladiča sove? Kaj storiti?

Puhasti mladiči sov pogosto zapustijo gnezdo, še preden znajo leteti. Zakaj jih ne smete pobirati in kako ravnati pravilno.

Izkušen gobarski strokovnjak razkriva, kako Slovenci nabiramo gobe

Narava nam vse leto ponuja obilo takšnih in drugačnih dobrot, če smo jih ob sprehodu skozi gozd le pripravljeni videti. Pogovarjali smo se z Jožetom Podbojem, ki se je sicer s svetom gob in najrazličnejših užitnih divjih rastlin srečal razmeroma pozno, danes pa velja za velikega strokovnjaka in poznavalca na tem področju.

Nepredvidljivo vreme sredi julija: pokazale so se celo snežinke

Današnje sneženje na Kredarici, ki se nahaja na 2515 metrih v Julijskih Alpah, predstavlja zanimiv vremenski pojav za začetek julija. Čeprav gre za redek pojav, po drugi strani ni nemogoč in smo ga bili v preteklih letih že vajeni.

Našli smo ptičjega mladička, ki ne zna leteti – kako ukrepamo?

Pomlad in zgodnje poletje sta čas, ko lahko med sprehodom po gozdu, parku ali travniku naletimo na ptičje mladičke, ki so pristali na tleh. Ker še ne znajo leteti in delujejo nebogljeni, se mnogi vprašamo: Ali jih moramo rešiti?

Meteorolog 24ur o tem, kakšna jesen je pred nami

Jesen je čas, ko se vroči poletni dnevi umaknejo svežim večerom, zeleni listi postanejo živahnih pisanih odtenkov, dnevi so vse krajši, temperature pa vedno nižje. A zdi se, da smo letos praktično čez noč iz vročega in suhega poletja vstopili v hladno in mokro jesen. Kaj nam prinaša ta letni čas v nadaljevanju, smo preverili pri hišnem meteorologu 24ur Roku Nosanu.

Opičje drevo, ki navdušuje s svojim edinstvenim videzom

Narava nas s svojo lepoto nenehno preseneča in drevo aravkarija je le še dokaz raznolike in očarljive lepote rastlinskega kraljestva. S svojim edinstvenim videzom in zanimivimi značilnostmi ta iglavec pritegne pozornost tako botanikov kot ljubiteljev narave in tistih, ki iščejo primerna drevesa za svoj okrasni vrt.

Po rešenem Boltu je sedaj najden tudi Cooper

V uničujočih poplavah so se izgubili tudi številni hišni ljubljenčki. In potem ko je Slovenijo ganila zgodba o reševanju nemškega ovčarja Bolta, sedaj prihaja tudi vesela novica, da je bil najden še en pogrešan štirinožec.

Tako bodo živila zdržala tudi do 6 mesecev

Čeprav je bilo letošnje leto vremensko precej muhasto, nas je narava vendarle obdarila z obilico svojih darov. Slovenske kmetije se tako lahko pohvalijo z bogato letino, kar se vsekakor splača izkoristiti. Naj bo torej vaša letošnja ozimnica dobro založena z izdelki lokalne pridelave, pri tem pa bodite pozorni na pravilno shranjevanje, da delo pridnih rok ne bo šlo v nič.

Kaj se dogaja z gozdom v jeseni?

Pred zimo ne poskrbimo samo za vrt, trato, okolico hiše, ampak, če imamo gozd, tudi zanj.

Čas trgatve je tukaj, to morate vedeti

Slovenija je majhna, a kljub temu izvrstno bogata vinorodna država. V septembrskem času se na vinorodnih območjih v Sloveniji vse vrti okoli prijetnega, a ne tako lahkega opravila – trgatve. Čeprav je ta v osnovi eden pomembnejših korakov na poti do žlahtne kapljice, Slovenci trgatev jemljemo tudi kot nekakšen praznik, kjer se na kupu zberejo ožji in širši člani družine, sosedje, prijatelji in znanci. Združimo se ob delu, dobri jedači in pijači ter se veselimo.

Po vsej državi razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja

Uprava za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. To pomeni, da je poleg požiganja in odmetavanja gorečih in drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi izvajanje aktivnosti, ki predstavljajo požarno nevarnost.

Megla ni vedno enaka oziroma niso povsod enaki vzroki zanjo

Ena od tem našega vsakdana je gotovo vreme. Konec koncev določa, kako se bomo oblekli, ali bomo na pot vzeli dežnik, celo ali bo gneča na cesti še večja kot običajno. V zimskem času za jutranjo rekreacijo poskrbi zapadli sneg, v hladnejšem delu leta pa svojo neprijazno sivo podobo pokaže tudi megla. Ta je kljub svoji sivini »privlačna« za marsikaterega fotografa.

Kam so letos izginili čmrlji?

Marsikdo je opazil, da je bilo letos manj čmrljev. To je potrdil tudi monitoring divjih čebel. Letos so tako našteli 82 % manj čmrljev kot lani. To je slaba novica tako za kmetijstvo kot za naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci.

'Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči'

Meteorološko poletje se je zaključilo prvega septembra. Kdor bolj verjame v koledar, pa bo v koledarskem poletju užival še tri tedne. No, vreme bo najbrž postavilo svojo mero, kdaj bomo tudi v praksi stopili v jesen. Za nami je sicer v povprečju eno najtoplejših poletij do sedaj.

Pogosti vremenski ekstremi bodo postali stalnica

Evropa se letos bori tudi z naravo, tudi tiste vrste, ki je morda nismo vajeni. Tornadi, toča velikosti več kot 10 cm, poplave. Globalno segrevanje ali kaj drugega? Dejstvo je, da se na pragu naše Slovenije dogajajo vremenski ekstremi, ki so bili prej izjema. Zdaj pa je to na naslovnicah skoraj enkrat tedensko. Ali ima človek kaj vpliva pri vsem tem? Vsaj s posegi v naravo bi lahko trdili, da povečamo možnosti, da nam narava tako ali drugače vrne, kot bumerang.

Letos povečano število komarjev in miši

V letošnjem letu mnogi opažajo povečano število komarjev, čemur pritrjujejo tudi biologi. Po besedah Tomija Trilarja je več predvsem celinskega poplavnega komarja, ki je naša domorodna vrsta. K temu je pripomogla mokra pomlad in z njo ugodnejši pogoji za njegovo razmnoževanje. Po opažanjih Slavka Polaka je letos tudi več miši.

30 let Slovenije: kako se je spreminjala kultura bivanja

Slovenija praznuje 30 let neodvisnosti. V tem času se je v Sloveniji zelo povečalo število zasebnih gospodinjstev, zmanjšala pa se je povprečna velikost gospodinjstva in se spremenila tudi njegova sestava. Kako pa se je v spreminjala kultura bivanja? O tem smo se ob današnjem prazniku pogovarjali z etnologom dr. Vitom Hazlerjem.

Svetovni dan okolja letos v znamenju obnove ekosistemov

Danes je svetovni varstva okolja in letošnji slogan je 'obnova ekosistemov'. S tem se pri Združenih narodih tudi uradno začne desetletje za obnovo ekosistemov (2021–2030).

Naravni parki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti

V teh dneh obeležujemo kar tri pomembne okoljske dneve, in sicer dan Nature 2000 (21. 5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.) in evropski dan parkov (24. 5.). Ob dnevu Nature 2000 je Ministrstvo za okolje in prostor priredilo spletni pogovor z ustvarjalci naravoslovnega dokumentarnega filma Divja Slovenija. Letošnji evropski dan parkov pa sovpada s praznovanjem okrogle obletnice petih slovenskih naravnih parkov.

22. april – dan Zemlje: obnovimo našo Zemljo

Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje so v ospredju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb in uničevanja okolja. V Sloveniji smo v letu 2019 izpustili v zrak 18,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 ali 9 ton na prebivalca.

Nekoč iztrebljeni bober se vrača v Slovenijo

V aprilu obeležujemo dan bobrov, ko po vsem svetu potekajo delavnice o teh živalih in njihovi vlogi v ekosistemu. Na območju Slovenije je bil bober v preteklosti iztrebljen, zdaj pa se nanj počasi znova privajamo. Je zavarovana vrsta, opozarjajo na Zavodu RS za varstvo narave.

Ohladitev: Za veliko noč bo dišalo po potici, za njo pa po snegu?

Pred nami je praznik, ko se zbere vsa družina, oživijo običaji. Pred nami pa miza različnih dobrot, ki jih pripravimo s srcem. Posebna pozornost je namenjena pirhom, kakšni bodo oziroma kakšnih barv bodo letos, bo seveda odločal vsak zase. Domišljija ima prosto pot. Kakšno barvo neba pa bomo imeli nad Slovenijo in ali bo morda celo kaj pocukralo pri tleh, pa bo odločala mati narava. V naslednji minutah vam bomo razvozlali podrobnosti, kaj se obeta.

Svečnica zelena, velika noč bo zasnežena?

Zima se meteorološko počasi nagiba v drugo polovico. Pravzaprav smo že prečkali to namišljeno črto, meteorološka zima namreč traja od 1. decembra do 1. marca. Ne vemo pa še, ali smo vrhunec zime že dosegli. Morda nam bodo del odgovora prinesli pregovori. Potem pa nam bo narava sama postregla z natančnimi odgovori. Pred nami je svečenica, ki smo jo na koledarju označili 2. februarja in ob katero se naslanja več pregovorov. Preverimo jih nekaj.

Predbožični večer bo zagotovo zelen, ali bo božič vendarle bel?

Trenutno najbrž eno najbolj pogostih vprašanj, ko sprašujemo za vreme. Ljudje pač imamo, nekje globoko v podzavesti, zapisano, da k božiču spadajo božične pesmi in zasnežena pokrajina. No, narava oziroma vreme se ne zmeni vedno za naše želje. In tako je bilo tudi zadnjih 13 let, ponekod tudi dlje. Bo tokrat več sreče? 

November – ko listje pada z drevja

Vstopili smo v november, ki ga imenujemo tudi listopad in je torej predzadnji mesec po gregorijanskem koledarju. Je mesec, ko se narava dokončno umiri, zadnjimi listi pokrije tla, leže k počitku in se pripravi na zimo, ki prihaja.

Tudi Slovenija ima bogato banko semen

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji semensko banko za rastline? V hrambi imajo vse od klasičnih vrst do ogroženih vrst in celo endemitov. Preberite si, zakaj je hramba semen pomembna.

V Sloveniji vsak prebivalec po nepotrebnem zavrže okrog 13 kilogramov užitnih živil

V Sloveniji in po svetu obeležujemo prvi mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga je s podporo Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila Generalna skupščina ZN. FAO ob tem izpostavlja naraščajočo lakoto, opozarja na posledice zavržene hrane na okolje in poziva k ukrepanju na vseh ravneh.

Tujerodni organizmi imajo močan negativen vpliv na lokalno okolje

Tujerodne rastline so škodljive, ker lahko tvorijo goste sestoje in popolnoma prerastejo domorodno rastlinstvo, hkrati pa jih zelo težko trajno odstranimo. Enako velja tudi za tujerodne živali, ki spodrivajo domače.

Je mogoča blaginja brez zdravega okolja?

Epidemija covid-19 je povzročila zdravstveno in gospodarsko krizo. A kot poudarja Greenpeace Slovenija, se še vedno soočamo tudi z okoljsko krizo, ki lahko z napačnimi odzivi na gospodarsko postane hujša. Ne le okoljevarstveniki, tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojih predlogih odziva na epidemijo opozarja, da nismo v položaju, ko bi lahko pozabili na okolje.

Informacije za uporabnike storitev Zavoda za gozdove Slovenije

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v sporočilu za javnost zapisal, da v času epidemije koronavirusa zavod posluje v skladu z usmeritvami vlade Republike Slovenije in celotne medicinske stroke. Kaj to pomeni za uporabnike?

Tokrat se ne moremo hvaliti

Ekološki odtis je seštevek vseh ekoloških storitev za zadovoljitev potreb človeštva skupaj s prostorom, ki ga za to terjajo (pašniki, nobdelovalne površine, pozidana območja, ribiška območja, , gozdovi ...). Da bi zadovoljili naše trenutne potrebe po naravnih virih in ekoloških storitvah, bi potrebovali regeneracijsko sposobnost 1,7 Zemlje. No, razen, če bi vi ravnali tako kot mi, Slovenci. Potem bi je potrebovali 2,8.

Se sploh zavedamo, kaj imamo?

Včasih moramo stopiti korak nazaj, da nekaj vidimo. In to bi zagotovo moral storiti marsikdo v naši deželi na sončni strani Alp. Se Slovenci sploh zavedamo teh naravnih lepot naše države, se sploh zavedamo, kaj imamo?

Čebelarji spodbujajo sajenje sončnic

Čebelarska zveza med svojimi aktivnostmi spodbuja tudi sajenje medovitih rastlin. Ob tem izpostavljajo, da s tem lahko vsak posameznik pomembno prispeva k ohranjanju narave in razvoja čebel. Z letošnjo vseslovensko akcijo sejanja sončnic želijo spodbuditi setev rastline, ki je koristna paša tako za čebele kot tudi ostale opraševalce.

Začenja se slovenski teden gozdov

Slovenski teden gozdov že več kot 40 let obeležujemo zadnji teden v maju. Letošnji, ki se bo odvil med 22. in 28. majem, bo potekal na temo Znanje za gozd. Po državi se bodo odvili številni dogodki, osrednje prireditve pa bodo posvečene 70. obletnici ustanovitve Gozdarskega inštituta Slovenije. Uradna slovesnost bo v četrtek.

Vsak si jih lahko ogleda od blizu

Med 15. in 17. aprilom bo potekal največji arhitekturno nepremičninski festival v Sloveniji - Odprte hiše Slovenije (OHS), kjer si lahko od blizu ogledate kar 100 objektov po vsej Sloveniji. Mi smo vsopili v Skandinavsko hišo nad Igom ter v prizidek Biotehniške fakultete v Rožni družini.

Se bojite medvedov? Potem morate vedeti ...

Glede na to, da Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropi, je med gobarjenjem, rekreacijo ali delom v gozdu mogoče naleteti tudi na gozdne prebivalce, med katerimi največji strah in trepet zagotovo predstavljajo medvedi. V nadaljevanju lahko preberete, ali je ta velika rjava zver res tako nevarna, kot večina misli in kako odreagirati v primeru srečanja z njo.

13. Bienale arhitekture

Kaj združuje arhitekturo in kakšni so njeni skupni temelji? To se skozi naslovno temo Common Ground (Skupni temelji) sprašujejo arhitekti, umetniki in fotografi iz 55 držav, ki sodelujejo na 13. Beneškem arhitekturnem Bienalu, med njimi tudi iz Slovenije.

Fenomen, ki vas bo pustil odprtih ust

Ljudje so gledali v zrak in se čudili veliki ptici, ki je zasedla sinje modro nebo. Pa gre res za veliko ptico, ali je narava ponovno pokazala enega izmed svojih čarov in nekomu ponudila priložnost za še en edinstven posnetek? Preverite sami …

Zeleni Jurij trka na duri

Jurjevo je še en pomladni praznik, ki je že dolgo pred prihodom krščanstva pomenil konec zime in ponovno rojstvo narave.

Prikazan je seznam zadnjih 40 člankov s ključno besedo narava Slovenije.
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1800