opraševalci
To se zgodi, če svoje trate ne kosite redno
Divji travniki, ki jih ne kosimo redno, postajajo vse bolj priljubljena izbira mnogih lastnikov hiš. Ne le, da je s takšnim vrtom precej manj dela, gre tudi za okolju prijaznejše ravnanje. V nadaljevanju podajamo kar 8 razlogov, zaradi katerih boste kosilnico želeli pospraviti v kot.
To je žuželka, ki jo nujno potrebujete na svojem vrtu
Ali ste vedeli, da na vašem vrtu domuje na stotine različnih žuželk? Morda boste presenečeni, ko vam povemo, da je le kakšna desetina od teh uničujočih. Pravzaprav je večina povsem neškodljivih, veliko pa jih je celo koristnih. Med njimi zagotovo izstopajo čebele. Z izbiro pravih rastlin lahko poskrbite zanje, te pa vam bodo uslugo vrnile tako, da bodo pomagale vašemu vrtu do lepše rasti.
Prikupni škodljivec, ki se na vrtu največkrat pojavi ob koncu poletja
Mali škržatki so velika skupina žuželk, ki kljub svojemu prisrčnemu imenu na vrtu niso ali ne bi smeli biti dobrodošli. Te žuželke se namreč prehranjujejo z veliko različnimi vrtnimi rastlinami ter nanje celo prenašajo bolezni. Dobra novica je, da je te škodljivce razmeroma enostavno nadzorovati, če le dovolj hitro ukrepate.
Tako se boste enkrat za vselej znebili požrešnih gosenic
Gosenice so ene bolj pogostih vrtnih škodljivcev. Čeprav se sčasoma spremenijo v metulje, ki so odlični opraševalci, same gosenice na vrtu lahko povzročijo precej škode. V nadaljevanju razkrivamo načine, kako prepoznati znake napada gosenic ter kako se jih znebiti na čim bolj naraven način.
Kumar ne sadite poleg teh rastlih
Izkušeni vrtnarji vedo, da lahko s pravilno razporeditvijo rastlina na vrtu izboljšamo rast kumar na način, da odženemo škodljivce in preprečimo razvoj nekaterih bolezni. Poglejmo, katere rastline je priporočljivo vzgajati poleg te priljubljene poletne vrtnine in katere raje držimo na varni razdalji stran od kumar.
Vrtnarske napake, ki vas lahko stanejo dobrega pridelka
Ne glede na to, ali ste lani svoje jagode, ki potrebujejo veliko sonca, posadili v senco ali pa morda paradižnik utopili v preveliki količini vode – letos je nova priložnost, da ustvarite popoln vrt z veliko pridelka. Da se izognete napakam, še preden bo prepozno, smo pripravili seznam šestih najpogostejših.
Trik z aspirinom, ki ga morate preizkusiti na vrtu
Ali ste vedeli, da lahko uporaba aspirina na vrtu blagodejno vpliva na vaše rastline? Aspirin, ki ga lahko najdemo v vsaki domači lekarni, ima namreč neverjetne učinke na rast rastlin.
Zelišča, ki brez truda uspevajo tudi več let
Le kdo na svojem vrtu ne bi želel dišečih zelišč, ki se obdržijo tudi več let? Zelo enostavno jih je gojiti, poleg tega pa mnoga zdržijo do prve zmrzali in spomladi sama ponovno poženejo. Tako boste ustvarili popoln zeliščni kotiček, kjer lahko v vsakem trenutku naberete svoja zelišča za kuhanje, popestritev limonade, koktajlov in čaja ali preprosto uživate v prijetnem vonju, ki ga oddajajo med rastjo. Če potrebujete še več razlogov, zakaj so zelišča, ki uspevajo več let, dobra izbira, potem berite naprej.
Zvečer naredite teh 10 stvari in imeli boste čudovit vrt
Se sprašujete, kaj zvečer početi na vrtu in kako izkoristiti dodaten čas? Preizkusite te vznemirljive in enostavne ideje in imejte neverjetno lep vrt!
Katerih čebel bi se morali bati?
Poletje je pred vrati. Čeprav to pomeni vrnitev toplega vremena, pomeni tudi vrnitev nešteto žuželk – vključno s čebelami. Vsi vemo, da so čebele odlični opraševalci in da je pomembno zaščititi njihovo populacijo, vendar po drugi strani nihče ne želi občutiti pika čebele na svoji koži. Ampak ali res vse čebele pičijo?
Čarobne magnolije: vse, kar morate vedeti o gojenju te rastline z očarljivimi cvetovi
Magnolija je eno izmed najbolj priljubljenih cvetočih dreves, ki jih lahko posadite na svojem vrtu, in to z razlogom – magnolije so namreč osupljive. Imajo razkošne bele, roza, rdečkaste, vijolične ali rumene cvetove, številne vrste pa so tudi dišeče.
»Bee the change« za boljši in prijaznejši svet za vse
»Bee the change« je osnovno vodilo zavedanja, da se spremembe začnejo najprej v nas samih. To je bil osrednji moto razprave, v okviru »Svetovnega dneva čebel«, ki jo je organiziralo podjetje Medex. Razprava, usmerjena v prihodnost, je poudarila zavedanje o pomenu opraševalcev, ne le čebel, temveč tudi čmrljev, metuljev in muh, ki so odgovorni kar za 75% pridelka hrane. Predstavili so tudi pomembnost pogozdovanja na degradiranih območjih sveta, kjer je človek, zaradi potrebe po gradbenem materialu, kurjavi in bivalnem prostoru, izsekal gozdove in popolnoma porušil naravno ravnotežje. Zato so se odločili, skupaj s slovenskim sejalnim projektom Treecelet, posaditi 10.000 medovitih dreves v Tanzaniji. V okviru trajnostnega delovanja in opolnomočenja žensk pa so podpisali tudi generalno pokroviteljstvo z Ženskim nogometnim klubom Radomlje.
Prva pomoč za čmrlje
Medonosna čebela je sicer najbolj znana opraševalka, vendar še zdaleč ni edina. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu – v naravi pa še več, opravijo divji opraševalci. To so v prvi vrsti divje čebele, torej čmrlji in čebele samotarke.
Vsi čmrlji pomladi so matice
Pomlad se prebuja, z njo pa tudi žuželke, ki poskrbijo za opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 % svetovne hrane. Med pomembnimi opraševalci pa niso samo medonosne čebele, ampak tudi divji opraševalci.
Tudi Petra Majdič sadila medovite rastline
Opraševanje, ki ga opravljajo tako čebele kot divji opraševalci, zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, brez njih si ne moremo predstavljati življenja. Toda čebele in divji opraševalci potrebujejo našo pomoč.
Čebela je razglašena za najpomembnejše živo bitje na planetu
Na naših vrtovih, travnikih in gozdovih je mnogo koristnih živali, izredno pomembno vlogo pa imajo tudi žuželke, ki oprašujejo. Znane so predvsem medonosne čebele, ki pridno oprašujejo naše rastline, nikakor pa ne smemo pozabiti na divje čebele oziroma čebele samotarke ter čmrlje.
Kam so letos izginili čmrlji?
Marsikdo je opazil, da je bilo letos manj čmrljev. To je potrdil tudi monitoring divjih čebel. Letos so tako našteli 82 % manj čmrljev kot lani. To je slaba novica tako za kmetijstvo kot za naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci.
Kdo vam 'krade' jagode in kako to preprečiti?
Izjemno okusne in aromatične, po količini vitaminov pa se lahko kosajo z limonami. Poleg tega vsebujejo polovico toliko železa kot špinača. Lahko si jih privoščite kadarkoli – za zajtrk, posladek, popoldanski prigrizek ali večerjo. Toda, jagode niso ljube samo vam ...
Pomagajmo opraševalcem
20. maja tako Slovenija kot tudi celoten svet že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) razglasila 20. decembra 2017. Slovenija z razglasitvijo posebnega dneva, posvečenega čebelam in divjim opraševalcem, na globalni ravni pomembno prispeva k ozaveščanju o pomembnosti čebel in divjih opraševalcev.
Čebelam trda prede, svoje zelenice pokosite čim kasneje
Letošnja pozeba je v sadovnjakih pustila katastrofalno škodo, ki pa ne bo vplivala le na plodove. Ta škoda pa bo zaznamovala celoten ekosistem.
Čmrljev nikoli ne hranimo z medom ali raztopino medu!
Ko sonce pridobiva na moči, kaj hitro opazimo čmrlje, ki že aktivno raziskujejo cvetove. Včasih pa v naravi ali v hiši najdemo 'onemoglega' čmrlja. Kako ukrepati?
V Škocjanskem zatoku postavili hotel za žuželke
V naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru je zrasel hotel za žuželke. Gre za objekt iz naravnih materialov, ki različnim vrstam žuželk nudi primeren prostor za gnezdenje. Kot opozarjajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), je v naravi za to primernih območij zaradi človekovih posegov vse manj.
Kako jeseni poskrbeti za čebele?
Tretjina svetovne proizvodnje hrane oziroma vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja, čebele oprašujejo kar 170.000 vrst rastlin. Čebele z opraševanjem povečujejo kmetijsko pridelavo. Po podatkih mednarodne študije iz leta 2016 opraševalci letno k vrednosti svetovne proizvodnje hrane prispevajo med 192 do 472 milijonov evrov.
Odkrili, kaj škoduje čebelam
Nanodelci cerijevega oksida, ki so prisotni v avtomobilskih izpuhih in se v industrijsko razvitejših okoljih odlagajo na rastlinah ter tako pridejo v stik z opraševalci, vplivajo tudi na čebele, so odkrili raziskovalci biotehniške in kemijske fakultete. Čebele postanejo hiperaktivne in vznemirjene, prizadet je bil njihov osrednji živčni sistem.