podnebne spremembe

Vročinski valovi po ugotovitvah iz poročila ogrožajo tudi hladnejše dele Evrope
Hitro segrevanje ozračja v Evropi tanjša snežno odejo, vročinski valovi in rekordne temperature oceanov pa povzročajo škodo v regijah vse od Arktike do Sredozemlja, v letnem poročilu opozarjata WMO in Copernicus.

Ta gosenica je nevarna za vašega psa in tudi za vas
Pinijev sprevodni prelec ogroža gozdove, ljudi in hišne ljubljenčke. Odkrijte, kako ga prepoznati, zakaj je nevaren in kako se zaščititi.

Je res, da vrt januarja miruje? Tukaj je seznam nujnih opravil za zimo
Januar je na prvi pogled mesec mirovanja, a vrtnarji dobro vedo, da je to čas, ko se pod površjem dogaja veliko več, kot je videti.

To je nujno postoriti na hiši, preden zima pokaže zobe
Čeprav so dnevi še razmeroma topli, hladna jutra in večeri že nakazujejo, da je zima pred vrati. Toda preden ta zares pokaže zobe, je nujno, da na ostre razmere pripravimo tudi naš dom. Celovita priprava namreč zagotavlja varnost in udobje tudi v tem letnem času.

Komarji prvič najdeni tam, kjer jih res nismo nikoli pričakovali
S spremembami v okolju se bodo kot kaže morale soočiti tudi številne živali, kar nekatere sicer že bolj ali manj uspešno počnejo. Toda če smo prilagoditve določenih morda veseli, saj to pomeni, da se bodo uspele izogniti postopnemu izumrtju, prav gotovo ni razveseljujoča novica, da se na klimatske spremembe vse bolj privajajo tudi komarji.

Potapljač opazil 'prazgodovinsko' ribo, ki je niso videli že 20 let
Redka prazgodovinska riba, ki se običajno zadržuje v globinah morja, je bila po 20 letih ponovno opažena ob britanski obali. Strokovnjaki ugibajo, da je njen nenavaden pojav morda povezan s podnebnimi spremembami.

Strokovnjak pojasnjuje, zakaj globalno segrevanje ne pomeni nujno višjih temperatur
Globalno segrevanje je v zadnjem času pereč svetovni problem, ki pa ga mnogi, predvsem nepoznavalci, še vedno zanikajo. Eden od argumentov je tudi nerazumevanje ekstremno nizkih temperatur in globalnega segrevanja, ki naj bi si po preprosti logiki nasprotovala. Kako je torej mogoče, da smo kljub globalnemu segrevanju še vedno priča močnim snežnim metežem in ekstremno nizkim temperaturam ozračja na nekaterih delih sveta? Mar globalno segrevanje ne pomeni, da bi se ozračje moralo segrevati?

Ali nestanovitno vreme prinaša konec za sadno drevje, kot smo ga poznali?
Če so se podnebne spremembe še pred desetletjem zdele oddaljene in neoprijemljive, jih danes občutimo vsi – tako profesionalni sadjarji kot ljubiteljski vrtnarji. Nenavadno topli zimski dnevi, pozne spomladanske pozebe, vse pogostejši vročinski valovi in dolgotrajne suše postajajo stalnica. Mile zime ne zmanjšajo populacije škodljivcev, zato se njihova številčnost in škoda v zadnjih letih močno povečujeta. Vse to pomembno vpliva na uspevanje sadnega drevja, saj gre za trajne rastline, ki jih ni mogoče vsako leto preprosto zamenjati kot solato na gredi.

Zato imamo občutek, da so zadnja poletja precej bolj vroča, kot smo jih bili vajeni
Čeprav smo v zadnjih dneh priča rahli ohladitvi, poletja še ni konec. Meteorologi namreč že zadnjih nekaj let pravzaprav ne pomnijo poletja brez več vročinskih valov. Toda poleg temperature opazovanja kažejo tudi, da se v zadnjih letih močno dviguje tudi vlažnost v ozračju.

Temperatura morja letos presega vse rekorde
V zadnjih tednih smo pri nas in tudi drugod po Evropi priča močnemu vročinskemu valu, ki je s seboj prinesel nadpovprečne temperature ozračja. Nekoliko pričakovano sicer pa izrazit vročinski val ustvarja tudi rekordne temperature morja.

Ena sestavina lahko vrt reši pred vročino in sušo
Ker temperature v zadnjih tednih podirajo vse rekorde, se mnogi vrtnarji sprašujejo, kako pred ekstremno vročim in sušnim obdobjem zavarovati svoj okrasni in zelenjavni vrt. Rešitev se morda skriva v vaši kuhinji. Britanski vrtnarji so namreč iznašli inovativen način, kako rešiti svoje rastline pred posledicami rekordne vročine.

Indijski kmetje ustvarili jabolko, ki kljubuje klimatskim spremembam
Kakasaheb Sawant je kmet iz Indije, ki je pred nekaj leti prišel na zanimivo idejo. Odločil se je namreč, da bo na svoji kmetiji gojil jabolka. To za kmeta pravzaprav ni nič čudnega, toda Sawant se je odločil, da bo to počel na območju subtropske južne indije. Danes se mu je pridružilo na desetine raziskovalcev in kmetov, ki vsi stremijo k istemu cilju - ustvariti najboljšo sorto jabolk, ki bi lahko pomenila rešitev za pridelovalce v najbolj vročih in sušnih podnebjih na svetu.

Barva fasade, ki se prilagaja vremenu, bi lahko bila rešitev za naše podnebje
Vsem znano dejstvo je, da svetla barva odbija svetlobo, medtem ko jo temna privlači. Enako velja za stavbe - bele odbijajo toploto in ostanejo hladnejše, medtem ko jo temnejše absorbirajo. To je vidno že iz primerjave tradicionalnih črnih hiš v hladni Skandinaviji ter belih, ki jih najdemo v toplih sredozemskih državah. Toda strokovnjaki zaradi vse bolj nestabilnega podnebja razmišljajo, kateri odtenek bi se najbolje obnesel tam, kjer so poletja vroča, zime pa mrzle in zasnežene?

KINO praznuje dan Zemlje z dvema napetima uspešnicama
Ob svetovnem dnevu Zemlje vas KINO nocoj vabi na filmski večer, ki vas bo popeljal v svet narave, njene mogočnosti in nepredvidljivosti. V večernih urah si boste lahko ogledali dve uspešnici, ki bosta poskrbeli za pravo filmsko doživetje!

Ste že slišali za prehranski gozd?
Wouter van Eck je nizozemski ekolog, permakulturnik in zagovornik trajnostnega kmetijstva. Leta 2009 se je skupaj s somišljenikom Pietrom Jansnom lotil za tiste čase optimističnega projekta, ki je bil deležen precej kritik in dvomov v uspeh. Danes, 15 let pozneje, pa je prav ta projekt, ki so ga številni zasmehovali, eden najboljših šolskih primerov kmetovanja v skladu z naravo in podnebnimi spremembami.

Polarnim medvedom v zadnjih letih res ni lahko
Polarni medvedi so se znašli v hudih težavah. Visoke temperature, ki so posledica globalnega segrevanja, namreč močno spreminjajo pokrajine, pomanjkanje ledu in nestabilno vreme na življenjskih področjih teh živali pa jim nikakor ni v prid.

Znanstveniki razkrili, katera živila moramo jesti, če želimo rešiti Zemljo
Vsi vemo, da proizvodnja hrane povzroča sproščanje toplogrednih plinov, kar postaja vedno večja težava na globalni ravni. Emisije prihajajo iz najrazličnejših virov, vključno s traktorji in drugimi delovnimi stroji, proizvodnjo gnojil in bakterijami v črevesju krav. Na splošno proizvodnja hrane prispeva četrtino emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroči človek. Se rešitev skriva v pridelavi hrane, ki velja za brezogljično?

Toliko časa nam je še ostalo na planetu Zemlja
Znanstveniki pravijo, da se nam čas na Zemlji izteka. Da bi ponazorili, koliko časa nam je še ostalo, je neprofitna organizacija Bulletin of Atomic Scientists, že leta 1947 ustvarila temu namenjen časovnik ali uro. Toda današnje novice niso nič kaj spodbudne.

'Počasni interier' je prihodnost notranjega oblikovanja
'Slow design' je gibanje, v katerem je notranjost prostora opremljena premišljeno in odgovorno. Lahko bi rekli, da so načela pravzaprav enaka kot pri trajnostni modi kot nasprotju hitre mode, le da gre tokrat za področje notranjega opremljanja. Pri tem imamo v mislih ne le pohištvo, ampak prav vse, od same arhitekture prostora ter dodatkov.

Štorklje se iz Prekmurja selijo v druge dele države
Raziskovalci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so objavili vzpodbudno novico v povezavi z belimi štorkljami. Potem ko jih je bilo v Prekmurju zadnja leta vedno manj, so letos na območju celotne države zabeležili največ gnezdečih parov in mladičev belih štorkelj doslej.

Aktivisti napadli letalo Taylor Swift, a pri tem niso bili najbolj uspešni
Protestniki po vsem svetu se proti podnebnim spremembam borijo na različne načine. Včeraj je v javnost prišel posnetek dveh okoljskih aktivistov, ki sta si privoščila znamenito skulpturo Stonehenge, danes pa je ista skupina z oranžno barvo pobarvala letalo Taylor Swift - vsaj takšen je bil njihov namen.

Strokovnjaki svarijo pred novo vrsto komarja
K nam je prispela nova vrsta komarja, ki ni tako zelo nedolžna, svarijo strokovnjaki. Poleg tigrastega komarja, ki je v Evropo prišel že leta 1978, je bil v Evropi letos prvič zaznan tudi ščitasti komar. Pogoje za njegovo širjenje ustvarjajo predvsem podnebne spremembe, so sporočili iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Zaradi klimatskih sprememb visoka cena grozi najbolj priljubljenemu sadju pri nas
Podnebne spremembe, ki jim ne moremo več ubežati, vplivajo na vsa področja našega življenja. Kot poroča BBC, naj bi se zato precej podražile tudi banane, kar se bo poznalo tudi končnim potrošnikom po vsem svetu.

Je bolje kuhati na indukcijo ali plin?
Kuhanje na indukcijski plošči postaja pravi hollywoodski trend. Morda ne toliko trend kot zakon, ki ga je sprejel mestni svet Los Angelesa in mu sledijo tudi v nekaterih drugih delih ZDA. Določilo, ki bo začelo veljati s 1. januarjem prihodnjega leta, namreč prepoveduje vgradnjo plinskih štedilnikov v novogradnje.

Šakali vse bolj prisotni tudi v naših gozdovih
Šakali so bili nekoč značilni predvsem za južne in jugovzhodne dele Evrope, a jih vse pogosteje najdemo tudi pri nas. Gre za srednje velike živali, ki spadajo v družino psov (Canidae). Veljajo za izjemno spretne in prilagodljive lovce, ki so trn v peti tudi marsikateremu živinorejcu.

Na podnebne spremembe se bomo morali navaditi tudi v Sloveniji
Lansko leto je bilo najtoplejše leto v zgodovini meritev v Sloveniji, in sicer gre za odklon plus 1,3 stopinje Celzije. Ena stopinja pa v klimatološkem smislu pomeni zelo veliko, pojasnjuje priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. In to je dejansko neka nova Slovenija, ki je nismo navajeni.

Tako bi podnebno krizo rešil Bill Gates
Znanstveniki že desetletja poskušajo najti načine, kako ustaviti podnebne spremembe ali vsaj omiliti njene negativne posledice – med drugim tudi s črpanjem ogljikovega dioksida iz ozračja in shranjevanjem pod zemljo. Nekdanji lastnik in ustanovitelj podjetja Microsoft pa naj bi dobil zamisel, ki jo je navdihnila ena najbolj popularnih igrač na svetu – Lego kocke.

Kako zelena je zelena energija?
Čeprav se svet še vedno oklepa fosilnih goriv, pa si zahodne države tudi zaradi trenutne vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji vse bolj prizadevajo, da bi jih v čim večji meri nadomestile z zelenimi viri energije. Zelena energija se pridobiva iz naravnih virov in je pogosto tudi obnovljiva ter čista. Kaj to pomeni, kakšne vrste zelene energije poznamo in kakšne so njihove prednosti ter slabosti?

K nam prispela invazivna vrsta mravelj: "Vedeli smo, da bo prišel ta dan"
Dolgo smo se jih uspešno branili, a zdaj so tu, pravijo strokovnjaki. Rdeče ognjene mravlje, namreč. Gre za eno najbolj invazivnih živalskih vrst na svetu, ki prihaja iz južne Amerike, v zadnjih dneh pa so jo prvič opazili tudi v Evropi.

Se bomo predramili?
Izumirajo živalske vrste, krči se gozd, kmetijstvo se sooča s točo, pozebo, sušo, poplave se bodo podeseterile, pod vodo bodo mesta. To bodo doživeli naši otroci. Kakšna prihodnost nas sploh čaka?

To je razlog za nenavadno vremensko dogajanje to poletje
Julij je bil po podatkih EU najtoplejši mesec na svetu v zgodovini meritev, je danes potrdil evropski program za podnebje Copernicus.

Igralka Drew Barrymore ima za vas nasvet, kako se za en mesec odreči plastiki
Hollywoodska zvezdnica Drew Barrymore je strastna zagovornica trajnostnega načina življenja. Njena zaveza k omejevanju uporabe plastike za enkratno uporabo in nasploh k bolj ekološkemu ravnanju se je začela z obljubo svoji najboljši prijateljici Cameron Diaz, po tem, ko je bila ta septembra 2020 prva gostja njene pogovorne oddaje 'The Drew Barrymore Show'. Letošnje poletje se je v luči tega odločila promovirati prav posebno gibanje za 'julij brez plastike'.

To so prednosti trajnostne gradnje
Gradbeni sektor je eden najbolj potratnih z vidika porabe virov, pa naj gre za les, pesek, kovine, kamen in druge materiale ali energijo. A naravni viri so omejeni in ljudje jih izkoriščamo hitreje, kot se ti lahko obnavljajo. Zato postaja trajnostna gradnja vse bolj pomemben del trajnostnega razvoja. Vključuje uporabo okolju neškodljivih gradbenih materialov, energetsko učinkovitost stavb ter ravnanje z odpadki pri gradnji in rušenju stavb. Kakšne pa so prednosti trajnostne gradnje?

Ste vedeli, da lahko sončno elektrarno namestite na balkon?
Sonce vsak dan na zemljo odda veliko energije in k sreči le-to danes znamo izkoristiti in pretvoriti v elektriko, ki jo potrebujemo za življenje. O prednostih sončne elektrarne, kakšne imate možnosti namestitve na vaš dom ter cenovnih investicijah si preberite v nadaljevanju.

To naravno sestavino potrebujete za čiščenje lesenih površin
Kolikokrat ste med čiščenjem že pomislili, da bi čistila in druge izdelke raje zamenjali s čim bolj naravnim? Samo zato, ker je izdelek namenjen čiščenju in poliranju vašega lesa, to še ne pomeni, da je varen za uporabo. Če iščete nekaj, s čimer boste polirali svoje leseno pohištvo in ob tem ne boste ogrožali vašega zdravja, predstavljamo varno alternativo – čebelji vosek.

Bomo letos po 15 letih končno dočakali bel božič?
V pričakovanju najbolj čarobnega meseca v letu se marsikdo sprašuje s kakšnim vremenom nam bo letos postregla zima. In če sta v jeseni prevladovali dve skrajnosti – september je bil rekordno moker, oktober in začetek novembra pa sta bila nadpovprečno topla, se sedaj vračamo k bolj običajnim temperauram za ta čas, pravi meteorolog Rok Nosan. Od zadnjega belega božiča je v večjem delu Slovenije minilo 15 let, in če vas zanima, ali bomo letos končno spet dočakali bel božič ter kdaj lahko pričakujemo padec pod ničlo, berite naprej.

To so naravne spužve, ki v sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo
V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan.

Arhitektura prihodnosti: tehnologija in narava z roko v roki proti podnebnim spremembam
Mesto kot podaljšek narave, leteče aeroponične farme, povzdignjena mesta, lebdeče kapsule, ki črpajo Co2 iz zraka, podzemna in plavajoča mesta ... Vse to so ideje arhitektov, ki so se na mednarodnem natečaju britanske arhitekturne revije spraševali, kakšna bodo mesta prihodnosti.

Hrana se draži, kljub temu pa Slovenci v povprečju zavržemo 68 kg na prebivalca
V Sloveniji so se v letu 2020 v primerjavi z letom prej podražila mnoga živila. Cene osnovnih živilskih izdelkov se torej višajo, vendar na drugi strani nastaja več odpadne hrane. Potem pa obstaja tudi vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč v obliki hrane. Kaj se dogaja, kakšna je rešitev?

Za zmanjševanje energetske revščine namenjenih 266.000 evrov
Ker se dražita tako elektrika kot tudi zemeljski plin je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo ukrepe za zmanjševanje energetske revščine.

Razpisani so 3 milijoni evrov nepovratnih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom.

Kam so letos izginili čmrlji?
Marsikdo je opazil, da je bilo letos manj čmrljev. To je potrdil tudi monitoring divjih čebel. Letos so tako našteli 82 % manj čmrljev kot lani. To je slaba novica tako za kmetijstvo kot za naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci.

Nov javni razpis za ohranjanje in razvoj majhnih kmetij
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis, ki je namenjen razvoju majhnih kmetij. Razpisanih je 15,4 milijona evrov nepovratnih javnih sredstev.

Jeseni nepovratna sredstva za gradnjo ničenergijskih stavb
Eko sklad bo jeseni objavil dva nova javna poziva za dodeljevanje nepovratnih spodbud za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Prvi javni poziv bo namenjen fizičnim osebam, drugi pa lokalnim skupnostim (občinam) in pravnim osebam (gospodarstvu).

Dunaj stavi na leseno gradnjo subvencioniranih stanovanj
Dunajski župan je predstavil projekt lesene in hibridne stanovanjske gradnje, ki bo do leta 2023 potekala na šestih lokacijah po mestu. Načrtujejo gradnjo manjših dvo- do štirinadstropnih stavb s skupno tisoč subvencioniranimi stanovanji.

30 let Slovenije: kako se je spreminjala kultura bivanja
Slovenija praznuje 30 let neodvisnosti. V tem času se je v Sloveniji zelo povečalo število zasebnih gospodinjstev, zmanjšala pa se je povprečna velikost gospodinjstva in se spremenila tudi njegova sestava. Kako pa se je v spreminjala kultura bivanja? O tem smo se ob današnjem prazniku pogovarjali z etnologom dr. Vitom Hazlerjem.

En ocean. Eno podnebje. Ena prihodnost
Svetovni dan oceanov, ki ga obeležujemo danes, je svetovni dan praznovanja oceanov in vsakoletni poziv za čim večje sodelovanje vseh deležnikov družbe s ciljem ohranitve oceanov.

Podnebne spremembe pomembno vplivajo na pridelavo hrane
Vsako leto 15. maja, na svetovni dan podnebnih sprememb, se spomnimo na pomen podnebja in vremenskih razmer na pridelavo hrane, zlasti v sadjarstvu, zelenjadarstvu, poljedelstvu in vinogradništvu. Vsakoletne spomladanske pozebe, suše, poplave, toča in neurja za pridelovalce hrane predstavljajo velik izziv in zahtevajo resne prilagoditve pridelave, so opozorili pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

Čas za Zemljo je zdaj
Novi portal zelenih rešitev Čas za Zemljo osvetljuje aktualne družbene in okoljske trajnostne teme. Podnebne spremembe, zelena tehnologija, mobilnost prihodnosti, pametni dom in samooskrba so le nekateri trajnostni trendi, ki bodo krojili prihodnost življenja na Zemlji. Portal ponuja vsebine, ki bodo približale trajnostne rešitve, ozaveščale o odgovornem ravnanju in delovanju ter podale vpogled v tako imenovano zeleno prihodnost.

Pripravlja se dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050
Potrditev resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 v sredo na vladi je pomembno simbolno dejanje ob svetovnem dnevu Zemlje, pravi okoljski minister Andrej Vizjak. Želi si, da bi se strategija, ki jo mora sprejeti še DZ, čim prej udejanjala prek konkretnih ukrepov.

Slovenija s svojo različico kalkulatorja ekološkega odtisa
Inštitut za zdravje in okolje je objavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa, ki vsakemu posamezniku omogoča, da izračuna svoj ekološki odtis. Le z vrednotenjem življenjskega sloga in ozaveščanjem lahko naredimo pomembne spremembe za čistejše okolje in posledično za zdravje ljudi, so v sporočilu za javnost poudarili v inštitutu.

Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom "obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja".

V Škocjanskem zatoku postavili hotel za žuželke
V naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru je zrasel hotel za žuželke. Gre za objekt iz naravnih materialov, ki različnim vrstam žuželk nudi primeren prostor za gnezdenje. Kot opozarjajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), je v naravi za to primernih območij zaradi človekovih posegov vse manj.

Mladim kmetom za pomoč na voljo 10,5 milijona evrov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo sedmi javni razpis v okviru podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpisanih bo 10,5 mio evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Strma rast smejalnega plina v ozračju ogroža okoljske cilje
Količine dušikovega oksida - plina, ki ga imenujejo tudi smejalni plin in je podnebju 300-krat bolj škodljiv kot ogljikov dioksid - se v ozračju hitro povečujejo, ugotavlja nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature. Znanstveniki za to krivijo predvsem kmetijstvo.

Odprte so prijave na razpis za evropski zeleni dogovor
Na milijardo evrov vreden razpis za evropski zeleni dogovor, ki naj bi s spremembo t. i. zelenih izzivov v inovacijske priložnosti spodbudil okrevanje Evrope po koronavirusni krizi, se lahko prijavijo raziskovalni in inovacijski projekti za reševanje podnebne krize ter varovanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti.

Ustvarite zdrave in ugodne bivalne pogoje
Pred nami so deževni dnevi, jesen že trka na vrata, za vogalom se skriva zima, še malo in bomo znova začeli z ogrevanjem, ki nikakor ni majhen strošek. Poglejte, kako lahko zmanjšate stroške.

16. september – mednarodni dan zaščitne ozonske plasti
Vsako leto 16. septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Letos mineva 35 let od sprejetja Dunajske konvencije o zaščiti ozonske plasti, kar pomeni 35 let globalnih prizadevanj za zaščito tega naravnega ščita, navajajo Združeni narodi. A kljub precejšnji uspešnosti konvencije izzivi ostajajo.

Grenlandski ledeniki so se znašli na prelomni točki
Taljenje ledenega pokrova na Grenlandiji je bilo doslej že tako obsežno, da je škoda nepopravljiva. Sneženje ne more več nadoknaditi izgube ledu, četudi bi se globalno segrevanje končalo danes, je razvidno iz najnovejše študije.

10 milijonov evrov za naložbe v kmetijska gospodarstva
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo javni razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva v višini 10 milijonov evrov, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe.




















