vremenski ekstremi
Prihaja El Niño: vrtičkarje bi lahko čakali suša, neurja in slabši pridelek
Podnebni pojav El Niño ponovno buri pozornost meteorologov in klimatologov po svetu. Svetovne meteorološke organizacije opozarjajo, da obstaja vse večja možnost razvoja močnega El Niña med koncem leta 2026 in začetkom leta 2027, kar bi lahko vplivalo na temperature, količino padavin, kmetijstvo in vsakdanje življenje tudi v Evropi.
Strokovnjak pojasnjuje, zakaj globalno segrevanje ne pomeni nujno višjih temperatur
Globalno segrevanje je v zadnjem času pereč svetovni problem, ki pa ga mnogi, predvsem nepoznavalci, še vedno zanikajo. Eden od argumentov je tudi nerazumevanje ekstremno nizkih temperatur in globalnega segrevanja, ki naj bi si po preprosti logiki nasprotovala. Kako je torej mogoče, da smo kljub globalnemu segrevanju še vedno priča močnim snežnim metežem in ekstremno nizkim temperaturam ozračja na nekaterih delih sveta? Mar globalno segrevanje ne pomeni, da bi se ozračje moralo segrevati?
Ali nestanovitno vreme prinaša konec za sadno drevje, kot smo ga poznali?
Če so se podnebne spremembe še pred desetletjem zdele oddaljene in neoprijemljive, jih danes občutimo vsi – tako profesionalni sadjarji kot ljubiteljski vrtnarji. Nenavadno topli zimski dnevi, pozne spomladanske pozebe, vse pogostejši vročinski valovi in dolgotrajne suše postajajo stalnica. Mile zime ne zmanjšajo populacije škodljivcev, zato se njihova številčnost in škoda v zadnjih letih močno povečujeta. Vse to pomembno vpliva na uspevanje sadnega drevja, saj gre za trajne rastline, ki jih ni mogoče vsako leto preprosto zamenjati kot solato na gredi.
Napovedovanje, kakšno bo vreme, ni več dovolj
Vremenski, podnebni in vodni ekstremi v številnih delih sveta zaradi podnebnih sprememb postajajo vse pogostejši in intenzivni. Na današnji dan tako obeležujemo svetovni dan meteorologije, in sicer pod geslom Zgodnja opozorila za pravočasno ukrepanje.
Kam so letos izginili čmrlji?
Marsikdo je opazil, da je bilo letos manj čmrljev. To je potrdil tudi monitoring divjih čebel. Letos so tako našteli 82 % manj čmrljev kot lani. To je slaba novica tako za kmetijstvo kot za naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci.
Pogosti vremenski ekstremi bodo postali stalnica
Evropa se letos bori tudi z naravo, tudi tiste vrste, ki je morda nismo vajeni. Tornadi, toča velikosti več kot 10 cm, poplave. Globalno segrevanje ali kaj drugega? Dejstvo je, da se na pragu naše Slovenije dogajajo vremenski ekstremi, ki so bili prej izjema. Zdaj pa je to na naslovnicah skoraj enkrat tedensko. Ali ima človek kaj vpliva pri vsem tem? Vsaj s posegi v naravo bi lahko trdili, da povečamo možnosti, da nam narava tako ali drugače vrne, kot bumerang.