Z Bojanom in Harijem

"V lokalu, kamor sem hodil na kavo, se je okrog miz smukal pasji mladič. Lastnik lokala sploh ni vedel, kaj bi z njim. Ne vem, kako je mladiček sploh prišel k njemu, in tako sem ga nekega dne odpeljal domov," nam je igralec Bojan Emeršič pojasnil, kako je nemški bokser Hari postal njegov.

Ko sta s Harijem prišla domov, mu je skoraj nemudoma začel zvoniti telefon. "Začeli so me klicati ljudje in me prepričevati, naj jim Harija dam v dresuro in šolanje, saj je pes z imenitnim rodovnikom in sodi na razstave. Bilo je kar malo strašljivo, kako veliko so vedeli o njem. Celo to, da je v rodovniku napaka. Sem šel pogledat in res je namesto male (moški), pisalo female (ženska)."

Bojan je vse ponudbe odklonil in se odločil, da bo Hari samo družinski pes.

Na začetku je imel težave s kožo

Ko je bil Hari še mladiček, se je precej praskal, pa nihče ni mogel ugotoviti vzroka. "Potem smo mu začeli dajati hrano, po kateri se je dobro počutil. Zdaj jé to hrano, mi pa ne preverjamo, kaj sploh je z njegovo alergijo. Je zelo zdrav pes. Čeprav je star že sedem let, kar je za bokserje že kar solidna starost, se še vedno obnaša kot mladič. Še vedno je namreč zelo živahen."

Živahen sprehajalec

Bojan sprehajanju s Harijem pravi branje časopisa, saj psi iz urina preberejo vse, kar jih zanima. "Sicer pa je Hari bolj nervozen sprehajalec, saj ga včasih kar težko obdržim na povodcu. Zelo vleče." Bojan je prepričan, da so bokserji psi, ki se znajo najlepše igrati. "S tacami se vzpnejo drug na drugega in se zaletavajo. Tega drugi psi ne razumejo dobro."

S Tiborjem se odlično razumeta

Bojanov štiriletni sin Tibor in Hari se odlično razumeta. "Tiborja ima zelo rad, obstaja pa neka meja, na katero morava pa midva z Viktorijo paziti. Ko denimo Tibor Harija toliko terorizira, da bi ta lahko postal nervozen. Saj ne vem, če bi se kaj zgodilo, ampak raje ne poskusimo. Boksarji namreč nimajo takšnega značaja kot denimo zlati prinašalci."

V mesto ne hodimo več

Hari je, kot pravi Bojan, zelo samozavesten pes, ki jim jo včasih tudi zagode. "Tako se je enkrat, ko sta šla z Viktorijo v mesto na kavo, prestrašil ob pogledu na prikupno psičko in Viktorijo vrgel s stola. Ko je tekel proti psički, je mimogrede podrl še nekaj miz." Zato zdaj z njim ne hodijo več v mesto na kavo.

O posebni predanosti smo spregovorili tudi z Jadranko Juras.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na