Danica Kolarič zase pravi, da je od nekdaj predana naravi in zavezana zdravemu življenju. Ko jo je skrb za bolno mater privezala na dom, je to vzela kot prednost in na hribu pod hišo začela urejati zeliščni vrt.
V nekaj letih se je na pobočju razrasel zeliščni park, prepoln cvetočih in dišečih rastlinic, ob katerih se je preprosto treba ustaviti, jih pobožati in poduhati.
Otočki cvetočih dišavnic so se nastavljali soncu in v vsakem je bila skrita snov za boljši in lepši dan. Beli vratič bo pomagal pri glavobolu, materina dušica je dobra za dihala, pelin za želodec, bršljanasta grenkuljica za spomladansko juhico, lan za dobro prebavo, pegasti badelj pomaga pri težavah z jetri, ameriški slamnik krepi odpornost, plahtica pomaga pri ženskih težavah … Nekje na robu vrta se je bahala breza.

Na sprehodu med ameriškimi slamniki, dehtečo sivko in žarečim ognjičem razlaga, da so njena zelišča pridelana na ekološki način, saj ne uporablja nikakršnih kemičnih sredstev. Zato letina kdaj ni tako obilna, a je v vsakem primeru zdrava. Vse obiranje in sušenje zeli opravi ročno.
Medtem ko so podeželski kraji tam naokoli veliko bolj znani po vinskih kleteh in cestah, nas Kolaričevi odpeljejo v svet čisto drugačnih zgodb. Zadnja leta se je Daničin mož Jože ukvarjal z načrtovanjem in izgradnjo prav posebnega zeliščnega hrama.

Čajnica, kakor zemljanki rečejo domači, je ena sama velika zgodba, v kateri so Kolaričevi uresničili svoje sanje. Sredi hriba, od koder se ponuja lep razgled na okoliške bregače, se kot privid pojavi hiška iz pravljice. Varno skrita v hrib in prekrita s travnato streho se postavlja z eno samo vidno steno in vabi, da si jo ogledamo tudi od znotraj.
Kolaričevi so jo zgradili iz ostrešja 150 let starega poslopja, ki je bilo obsojeno na propad. Les, ki je dajal zatočišče preteklim generacijam, je v čajnici dobil še estetsko funkcijo. S svojo močjo in lepoto izpolnjuje celo njeno notranjost. Lesena bruna, naložena eno na drugo, so v hladni zemljanki vir topline.

V družbi kamnitega kamina in posušenih zelišč stari les pripoveduje zgodbo o sožitju človeka in narave. Pri notranji ureditvi sta Danica in Jože izbirala predmete iz družinske dediščine.
Da bi bila mera zares polna, nas je Jože med rmanom, materino dušico, glogom in grmi bezga odvedel do svojega čebelnjaka. S čebelami je povezan že vse življenje, saj so bili čebelarji malodane vsi njegovi moški predniki. Šele zadnja leta pa se je čebelarstvu posvetil scela in prevzel tudi vodenje čebelarskega društva na Sveti Ani.
V prav posebnem čebelnjaku se udobno namestimo v pletene naslanjače in Jože začne razlagati zgodbo o apiterapiji. In ne gre drugače, kot da se strinjamo z njim, da ga ni lepšega kot pod večer sesti v čebelnjak na robu gozda in vdahniti aromo voska, propolisa, medu ... Apiterapija pa ni le balzam za dušo, pač pa blagodejno vpliva tudi na telo.

V svojem zeliščnem raju na Sveti Ani, ki smo ji včasih rekli Zgornja Ščavnica, Danica in Jože Kolarič rada sprejmeta vse, ki jih zanima zdrav način življenja, pa tudi tiste, ki bi si pri njih radi samo odpočili oči in se naužili naravnih lepot in dobrot.
Komentarji (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV