Naravne in druge nesreče so v zadnjih letih pokazale, kako ključen je učinkovit in zanesljiv sistem javnega obveščanja in alarmiranja. Ne glede na vrsto nesreče je hitro in učinkovito sporočanje informacij prebivalcem bistvenega pomena. Najbolj dostopen način obveščanja ter pošiljanje nujnih opozoril in navodil je – poleg dosedanjih načinov obveščanja: radijska in televizijska obvestila, sirene – pošiljanje sporočil na mobilne telefone, saj jih večina ljudi nenehno uporablja, navajajo na vladni spletni strani.

Javno testiranje 27. septembra
Pred dokončno vzpostavitvijo bo 27. septembra ob 12. uri izvedeno javno testiranje, s čimer želijo zagotoviti zanesljivost in funkcionalnost delovanja sistema. Uprava RS za zaščito in reševanje bo tako zadnjo soboto v septembru na mobilne telefone, priključene na slovenska mobilna omrežja, poslala testno potisno sporočilo. Namen javnega testiranja je preveriti delovanje sistema v praksi ter seznaniti javnost z načinom prejema in prikaza sporočil.
Vsebina testnega sporočila
Namen in uporaba sistema
Sistem SI-ALARM je namenjen hitremu in učinkovitemu pošiljanju nujnih informacij na določenem geografskem območju (država, regija, občina) v primeru naravnih in drugih nesreč, ki resno ogrožajo življenja in premoženje.
Uprava za zaščito in reševanje je skrbnik sistema javnega obveščanja in alarmiranja, katerega del bo tudi sistem SI-ALARM, ki ga uporablja že večina evropskih držav.
Sistem je dopolnitev obstoječih sistemov za obveščanje, kot so alarmne sirene, radijski in televizijski programi, spletna obvestila ter javno ozvočenje. Sistem omogoča hiter prenos sporočil – v nekaj sekundah – na mobilne telefone, povezane z mobilnim omrežjem katerega koli operaterja v Sloveniji.
Sistem se bo uporabljal za različne namene za zaščito zdravja in premoženja prebivalcev in obiskovalcev na območju Slovenije, med katerimi so:
- opozarjanje na neposredne nevarnosti (na primer velik požar, poplave, potres, razlitje nevarne snovi, industrijska nesreča, teroristični napad),
- opozarjanje na bližajoče se nevarnosti (na primer poplave, vetrolom, zemeljski plaz, neurje, teroristični napad),
- obveščanje o ukrepih prebivalcev pred, med in po naravni ali drugi nesreči,
- pomoč pri iskanju pogrešanih oseb.
Kdo bo odločal o pošiljanju sporočil?
Sporočila bo na mobilne telefone pošiljal URSZR. O stopnji nujnosti, vsebini sporočila, geografskem območju prejemanja sporočil in trajanju oziroma ponavljanju sporočil odločajo vlada, minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, župan občine prizadetega območja, državni, regijski ali občinski poveljnik Civilne zaščite (CZ) ali njegovi namestniki, generalni direktor URSZR ali njegov namestnik, predstojniki izpostav URSZR, predstojnik občinske službe, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (VPNDN), vodje intervencij, druge osebe po pooblastilu vlade ali župana.

Ob testnem alarmu ostanite mirni
27. septembra ob 12. uri bomo vsi uporabniki mobilnih telefonov, priključeni na slovenska mobilna omrežja, prejeli testno opozorilno potisno sporočilo. Sporočilo se bo samodejno prikazalo na zaslonu naprave, spremljala pa ga bosta glasen zvočni signal pisk in vibracija. Sporočilo bo v slovenskem in angleškem jeziku oz. na območjih narodnih skupnosti tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
Ker bo šlo za testno sporočilo, se prejemnikom ne bo treba odzvati, vse državljane pa pozivajo, naj ostanejo mirni in sporočilo razumejo kot del načrtovanega preverjanja sistema.


Kako deluje sistem?
Sistem deluje na mobilnih telefonih vseh generacij v Sloveniji uporabljenih mobilnih omrežij (2G, 3G, 4G in 5G). Potisno sporočilo bodo prejeli vsi mobilni telefoni, ki bodo v času oddaje sporočila priključeni v omrežje katerega koli operaterja na območju, ki ga bo URSZR določila kot območje, na katerem je izdan alarm oziroma obvestilo. To velja tudi za mobilne telefone, ki gostujejo v nacionalnem omrežju (uporabljajo omrežje drugega domačega operaterja), kakor tudi za obiskovalce iz tujine.
Izklopljeni mobilni telefoni sporočila ne bodo prejeli.
Potisna sporočila se lahko po potrebi ponavljajo, kar omogoča, da jih prejmejo tudi uporabniki, ki pridejo na ciljno območje z zamikom oziroma po pošiljanju prvotnega sporočila. Sistem ne bo podvajal obveščanja uporabnikov, ki so sporočilo že prejeli.
Ker nevarnih območij in območij, ki jih pokrivajo mobilne komunikacije, ni mogoče povsem natančno določiti, se lahko zgodi, da bodo sporočilo prejeli tudi uporabniki, ki niso neposredno ogroženi. Lahko se tudi zgodi, da vsi člani istega gospodinjstva ne bodo prejeli sporočila, saj je to odvisno od tega, kje so v trenutku obveščanja (ali so znotraj območja, za katero je opredeljena nevarnost, ali ne).

Varnost sistema
Sistem vsebuje veliko varnostnih mehanizmov, ki onemogočajo zlorabo sistema SI-ALARM. Sistem je fizično ločen od javnih komunikacijskih omrežij in vsebuje tudi številne druge mehanizme za zaščito pred vdori ter zagotovitev delovanja sistema v izrednih razmerah.
Varstvo osebnih podatkov
Sistem ne zbira in ne obdeluje osebnih podatkov, prav tako ne zbira podatkov o tem, katerim mobilnim telefonom je bilo potisno sporočilo dostavljeno. Za razliko od SMS se pri opozorilnih potisnih sporočilih ne uporabljajo nobeni osebni podatki, kot je številka mobilnega telefona.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV