Opozorila o naglem širjenju bolezni modrikastega jezika vse glasnejša

Bolezen modrikastega jezika je vektorska bolezen, ki jo prenašajo krvosesne žuželke, najbolj tipična je krvosesna mušica. Gre za virusno obolenje, ki se zaradi ugodnega okolja najhitreje in najučinkoviteje prenaša v poletnih mesecih.

Najbolj razširjena je trenutno na zahodu Slovenije, od Goriške prek ilirskobistriškega, novomeškega in širšega ljubljanskega do kranjskega območja. Na vzhodu medtem za zdaj še ni večjih ali številčnejših izbruhov bolezni, se pa na zbornici bojijo, da bo čez nekaj dni tudi tam več primerov, je v izjavi za medije dejal Podgoršek.

Bolezen modrikastega jezika ali BTV je bolezen, ki najpogosteje prizadene prežvekovalce, torej ovce, koze, krave in celo kamele ter nekatere druge, ki jih v našem okolju sicer ne najdemo. Ko govorimo o domačih živalih, lahko izvzamemo konje in prašiče, ki za BTV niso dovzetni. Prav tako virus ne napada in ne povzroča škode človeku.

Čeprav najbolj prizadene ovce, je govedo glavni rezervoar virusa med sesalci in je zelo pomembno za epidemiologijo bolezni.

Bolezen modrikastega jezika prepoznamo po značilnih simptomih, kot so spremembe na ustni in nosni sluznici ter roževini parkljev.

Nekdanji minister za kmetijstvo in predsednik KGZS Jože Podgoršek svari, da lahko zaradi širjenja omenjenega virusa pride do velikega gospodarskega izpada. V času bolezni namreč močno pade mlečnost, zmanjša se prirast, manjša je rast volne. Prepovedana je tudi prodaja živali iz hlevov, kjer je bolezen potrjena, živali tudi ne smejo v klavnico.

KGZS je pripravila niz predlogov za biovarnostno ukrepanje, med katerimi je tudi cepljenje. K bolj odločnemu ukrepanju ter pripravi programa celovitih ukrepov pa pozivajo tudi odločevalce na strani države.

Za bolezen sicer obstaja preventivno cepljenje. Podgoršek obžaluje, da se v Sloveniji ob tokratnem izbruhu nismo pravočasno lotili cepljenja. Pred približno petimi leti smo namreč bolezen s programom obveznega cepljenja izkoreninili.

Čas za cepljenje je bil spomladi, a takrat rejci po Podgorškovih besedah niso izrazili pripravljenosti zanj. Po cepljenju so namreč nekateri opažali povečano število splavov živali. Tudi na KGZS so v času, ko bolezen ni bila razširjena, zagovarjali prostovoljno cepljenje, vendar pa Podgoršek poudarja, da so potencialne gospodarske težave zaradi bolezni takšne, da bo treba pretehtati, kaj je večje in kaj manjše zlo.

Obdobje za vzpostavitev imunosti po cepljenju je sicer šest tednov. Cepiva ob tem primanjkuje po celotni Evropi. Nekaj ga je v Sloveniji na zalogi za sev 4, a za uspeh cepljenja bo resnično potrebno čim tesnejše sodelovanje med rejci in veterinarsko stroko. Rejce tako na KGZS pozivajo, da takoj stopijo v stik z veterinarji.

Po Podgorškovih besedah sicer splošni biovarnostni ukrepi na kmetijah, kot so razkuževanje in pregrade, v primeru bolezni modrikastega jezika niso zelo učinkoviti, saj se bolezen prenaša prek prenosnikov.

Bolj pomembna je zato uporaba repelentov za odganjanje mušic, pri čemer pa je treba spoštovati navodila glede karence pri nadaljnji prodaji mleka in mesa od teh živali. Eden od možnih ukrepov je tudi zapiranje hlevov s protiinsektnimi mrežami. Vendar pa je to, tako Podgoršek, danes bistveno težje, saj so sodobni hlevi zelo odprti, tudi zaradi večje dobrobiti živali.

S previdnostjo priporočajo tudi umik živali s paše, saj je pašna reja trenutno najbolj na udaru. A kmetije imajo na pašo vezane tudi nekatere ukrepe skupne kmetijske politike, npr. za dobrobit živali ali ohranjanje avtohtonih pasem. Zato so že zaprosili za sestanek z ministrstvom, kako bi lahko te ukrepe prilagodili oz. upoštevali bolezen kot višjo silo. Odgovorov po Podgorškovih besedah še nimajo.