Dr. Andrej Perko: Večje zaloge WC papirja padejo v oči

Toaletna panika: Zakaj ljudje v teh časih množično kupujejo toaletni papir? Kaj je v ozadju tega kupovanja ogromnih zalog, vse od WC papirja, pa do kvasa?

Ne gre za nakupovanje samo WC papirja. Večje zaloge nakupa WC papirja seveda padejo v oči in nehote človek pomisli, le zakaj je treba nabavljati tako velike količine nečesa, ki niti ni tako pomembno za naše življenje. Ljudje smo v današnjem času prestrašeni. Ob takšnih pretresih, kot je sedaj nevarnost koronavirusa, nas seveda zagrabi panika. No, panika zagrabi ljudi, ki so v osnovi nezreli oziroma imajo nastavke nevrotične osebnosti. Osnova nevroze je namreč temeljna tesnoba, ki se pojavlja ob misli na smrt. Smrt pa smo dobesedno izrinili iz naše zavesti. Nekako v smislu misli, ki jo je pred leti izrekel pokojni dr. Anton Trstenjak: »Vem, da bom umrl, vendar verjamem pa ne!« Smrt se nas ne tiče več, ne verjamemo, da bomo umrli in vsa zahodna družba se obnaša tako, kot da bomo živeli večno. Kult mladosti se kaže v nezrelosti starajočih dam in gospodov, ki se pomlajajo z neštetimi kirurškimi posegi. Nič ne pomaga, umrli bomo z bolj ali manj napeto kožo na obrazu. Potem pa se pojavi virus, ki je neznan. Soočimo se s svojo nemočjo, vsemogočnost modernega človeka je na preizkusu in panika je odziv na neznano oziroma na spoznanje, da lahko tudi umremo. Obrambna reakcija je, kot vidimo, nakupovanje vseh mogočih živil v enormnih količinah. Najbolj groteskno pa je to, da si mnogi kaj dosti ne bodo mogli s temi živili pomagati, ker jih preprosto ne bodo znali uporabiti (mnogi se prehranjujejo s hitro hrano in v restavracijah). 

Kako komentirate "agresivno" obnašanje v trgovinah?

V strahu za »preživetje« človek lahko postane tudi agresiven, kar je samo odraz hude sebičnosti kot posledica poudarjenega individualizma modernega časa. Čut solidarnosti, ki je osnovno vezivo zdrave družbe, v izrednih razmerah še toliko bolj zbledi.

Kaj vodi po vašem mnenju tiste, ki ne upoštevajo ukrepov in se vseeno množično družijo?

Na eni strani imamo ljudi, ki se na krizo odzovejo s paniko, vmes je večina tistih, ki se odzovejo zrelo, odgovorno in na drugem koncu kontinuuma imamo ljudi, ki neodgovorno ignorirajo vsa opozorila in se obnašajo, kot da nevarnost okužbe ne obstaja. Vsaka skrajnost ni dobra, vendar je ignorantstvo toliko hujše, ker takšni posamezniki ne spravljajo v nevarnost samega sebe, ampak tudi bližnje. Za takšne je edino zdravilo huda kazen, kajti v osnovi so to ljudje, ki nimajo vesti. Tem pa ne pomaga nobeno razumno dopovedovanje in jih je treba »spametovati« na način, ki ga pač razumejo.