Indijski kmetje ustvarili jabolko, ki kljubuje klimatskim spremembam

Indijec Kakasaheb Sawant se je leta 2022 odločil posaditi nekaj jablan, kar za kmeta niti ni noro, razen če, tako kot Sawant, živite v subtropski južni Indiji, kjer dnevne temperature lahko dosežejo tudi do 43 celzija. 

"Moji sosedje so mislili, da sem znorel," je za BBC povedal Kakasaheb Sawant.

Leta 2022 se je Sawant odločil, da bo na svoji kmetiji gojil jabolka. Kupil je 100 sadik, od katerih jih je prvo leto preživelo 80. Lani je vsako drevo že obrodilo med 30 in 40 kilogrami sadja.

"Moja kmetija je postala nekakšen lokalni čudež. Ljudje potujejo iz daljnih krajev samo zato, da bi videli jablane, ki rastejo pod vročim soncem Maharaštre."

Vendar pa njegov uspeh ni bil samoumeven in brez truda. Ne samo, da je moral poskrbeti, da so drevesa sploh preživela in obrodila, kasneje se je izkazalo, da jabolka niso bila dovolj sladka za prodajo.

Toda Sawant je ostal odločen, da mu bo uspelo ter je optimističen glede prihodnjih pridelkov.

"To je začetek. Drevesa se aklimatizirajo, zato bodo po mojem mnenju v naslednjih štirih do petih letih ta drevesa začela roditi dobra, sladka jabolka."

Za dober pridelek jabolk je sicer načeloma bistveno dolgo obdobje zimskih temperatur med 0 in 6 stopinj Celzija, toda Indijski kmet dokazuje, da je sorto mogoče tudi prilagoditi.

V upanju, da bodo pridelavo jabolk razširili na nova območja, tako danes številni znanstveniki in drugi kmetje eksperimentirajo s tako imenovanimi sortami z nizko temperaturo.

Toda čeprav podnebje v južni Indiji zaradi vročega subtropskega vremena ni regija za pridelavo jabolk, tako raziskovalci kot kmetje iščejo načine, kako bi ustvarili jabolko, primerno za te razmere. 

Nekateri lokalni kmetje so se že pridružili eksperimentiranju s sortami jabolk, ki potrebujejo manj hladnih dni letu. To želijo doseči z izboljšanjem jabolk z žlahtnjenjem. 

Do sedaj so razvili jabolko, ki popolnoma dozori dva meseca prej kot obstoječa jablana, kar je velik uspeh in bi lahko pomenilo preboj na tem področju. 

Še eden izmed prebojev pa je uspel Indijcu Sharmi. Ta je razvil posebno sorto jabolk, odporno na visoke temperature, ki ne potrebuje hladnega obdobja v letu, ki je nujno potrebno za večino drugih sort. Ta zgodba ne govori le o uspehu enega človeka, temveč tudi o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe in iskanju rešitev za zagotavljanje prehranske varnosti v spreminjajočem se svetu. Sharma je s svojim delom dokazal, da se s trdim delom, inovativnostjo in malo sreče lahko premikajo meje mogočega, tudi v najbolj neugodnih razmerah. 

"Prej nihče ni verjel, da lahko jabolka rastejo v nižinah in v toplih temperaturah," pravi Sharma, kar priča o prelomnosti njegovega dosežka.

Hariman Sharma, kmet iz Himachal Pradesha, je leta 1998 opazil nenavadno sadiko jablane, ki je rasla na njegovem dvorišču, kjer jabolka običajno ne uspevajo. To ga je spodbudilo, da je razvil sorto HRMN-99, ki ne potrebuje nizkih temperatur za rast in razvoj. Po več letih eksperimentiranja mu je uspelo ustvariti jablano, ki uspeva tudi v vročih in sušnih razmerah. Sharma je s svojim delom postal pionir v vzgoji jabolk v netradicionalnih območjih in navdih za številne druge kmete. Njegov izredni dosežek kaže na to, kako pomembno je opazovanje in poslušanje narave pri iskanju inovativnih rešitev v kmetijstvu. Prav tako je izrednega pomena iskanje rešitev za preživetje v časih klimatskih sprememb.