Slovenske hiše imajo zgodbo. Veliko jih je nastalo v obdobju po drugi svetovni vojni, pogosto z veliko entuziazma, manj pa načrtovanja. Danes v teh hišah živimo drugače, z drugačnimi pričakovanji, višjimi standardi udobja in pred novimi izzivi, kot so energetska učinkovitost, vročinski valovi in zdrav notranji zrak.
Prav tem vprašanjem se posveča podkast podjetja Baumit 'Prenovimo pogled na bivanje', v katerem se tokrat pogovarjajo o tem, kako s premišljeno prenovo povečati bivalno ugodje in dolgoročno vrednost starejših stavb. Gost podkasta je dr. Miha Tomšič z Gradbenega inštituta ZRMK, strokovnjak za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijsko učinkovitost. Njegovo glavno sporočilo je jasno: 'Prenove se ne smemo lotiti na pamet - niti zato, ker je enako naredil sosed, niti zaradi članka ali prispevka na televiziji.'
Kaj to pomeni v praksi? Povzemamo najpomembnejše poudarke podkasta in svetujemo, kako jih lahko uporabite pri svojem domu.
1. Vsaka dobra prenova se začne z vprašanjem: kako želimo živeti?
Velik del slovenskega stanovanjskega fonda izvira iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Hiše so bile pogosto grajene postopoma, s pomočjo sorodnikov in brez celostnega načrtovanja. Danes pa v njih živimo drugače: več smo doma, več pričakujemo od udobja in manj smo pripravljeni prenašati mraz, vlago ali vročino.
Kot pravi dr. Tomšič v podkastu: 'Stavbe se starajo, naša pričakovanja glede bivanja pa se zvišujejo.' Zato prenova ni zgolj tehnični poseg, ampak odgovor na vprašanja:
- Ali nam razpored prostorov še ustreza?
- Ali se doma počutimo prijetno skozi vse leto?
- Ali so stroški obratovanja smiselni?
Praktični namig:
Preden začnete s prenovo, si vzemite čas in zapišite, kaj vas v hiši danes najbolj moti, pogosto se pravi razlogi skrivajo globlje kot zgolj v 'slabi fasadi'.
2. Celovita prenova ni luksuz, je pametna naložba
Ena od rdečih niti podkasta je opozorilo pred nepovezanimi, delnimi sanacijami. Nova okna brez ustreznega prezračevanja, izolacija brez reševanja vlage ali nova ogrevalna naprava v sicer energijsko potratni hiši lahko povzročijo nove težave.
Zato stroka zagovarja širšo oziroma celovito prenovo, kjer se hišo pogleda kot sistem:
- konstrukcija in varnost,
- zaščita pred vlago,
- energijska učinkovitost,
- notranje bivalno ugodje.
Praktični nasvet:
Če obnavljate več kot en element stavbe (npr. okna, fasado, ogrevanje), je smiselno pripraviti projekt prenove, tudi pri enodružinski hiši. To vam dolgoročno prihrani denar in težave.
3. Bivalno ugodje danes pomeni več kot toplo hišo
V podkastu se pogosto vračajo k pojmu bivalnega ugodja, ki danes pomeni precej več kot le toplo hišo. Govorimo o:
- enakomerni temperaturi brez prepiha,
- prijetni vlagi zraka,
- tišini,
- dovolj dnevne svetlobe,
- dobrem počutju.
Zanimivo je tudi opažanje, da ljudje danes prenavljamo predvsem zato, ker se doma ne počutimo dobro, ne nujno zato, ker bi bila hiša povsem neuporabna.
4. Bioklimatski pogled: kaj ima vrt opraviti z udobjem v hiši?
Bioklimatsko načrtovanje pomeni, da stavbo obravnavamo v povezavi z njeno okolico, soncem, vetrom, senčenjem, lego prostorov. Kot poudari dr. Tomšič: 'Stavba ne deluje ločeno od okolice, z njim mora sodelovati.'
Čeprav hiše pri prenovi ne moremo prestaviti, lahko okolico in detajle pametno izkoristimo.
Praktični nasveti za vrt in okolico:
- Listnata drevesa poleti senčijo, pozimi pa spustijo sonce.
- Senčila, pergole in napušči pomagajo zmanjšati poletno pregrevanje.
- Zelene površine ublažijo vročino okoli hiše.
5.Pametna tehnologija kot pomoč, ne nadomestilo
Tehnologija lahko olajša bivanje, vendar več tehnologije ne pomeni nujno več udobja. 'Vedno je smiselno imeti možnost ročnega posega in nadzora,' opozarja dr. Tomšič.
Pametni sistemi naj pomagajo pri optimizaciji ogrevanja, senčenja ali prezračevanja, ne pa nadomestijo osnovnega razumevanja, kako hiša deluje.
6. Po prenovi se moramo 'prenoviti' tudi mi
S prenovo pa se mora spremeniti tudi naš način bivanja. Bolje zatesnjene hiše pomenijo manj naravnega prezračevanja in večjo odgovornost uporabnikov.
Ključni ukrepi po prenovi:
- redno kratko in intenzivno prezračevanje,
- nadzor vlage s preprostim vlago-merom,
- razmislek o mehanskem prezračevanju pri večjih posegih.
7. Prenova ali rušitev? Trajnost ima pomembno vlogo
Dr. Tomšič zagovarja jasno stališče: kjer je le mogoče, je prenova bolj trajnostna izbira kot rušitev.
Seveda obstajajo izjeme, a večina hiš ima potencial za kakovostno in dolgoročno uporabo.
Hiša kot dolgoročen projekt bivanja
Prenova stare hiše ni le gradbeni projekt, je priložnost, da izboljšamo kakovost bivanja, ohranimo vrednost prostora in ustvarimo dom, ki bo prijazen tudi prihodnjim generacijam.
Kot lepo povzame podkast Prenovimo pogled na bivanje: hiše se starajo, naša pričakovanja pa rastejo, pametna prenova je most med obema.
Celoten podkast si lahko ogledate TUKAJ.
Oglasno sporočilo
