Kava je v Evropo prišla iz Azije, natančneje iz arabskega sveta. Kavo naj bi za poživitev pil že Mohamed, kot zdravilo se jo omenja v arabskih medicinskih knjigah že v 10. stoletju. V 15. stoletju je v islamskem svetu kava postala splošno razširjena in priljubljena. Imenovali so jo vino islamskega sveta. V arabskem svetu so kaj kmalu ugotovili, da kava prinaša veliko dobička in so na vse načine preprečevali širjenje kave po svetu. To so počeli zelo prefinjeno. Nobeno zrno ni prečkalo meje, če ni bilo namočeno v vodi ali pa ožgano. Taka zrna namreč ne obrodijo.
Kljub vsemu je po zaslugi trgovcev v Evropo kava prišla v 17. stoletju. Najprej se je uveljavila v Marseillu, Parizu, Oxfordu, Londonu, Amsterdamu in Benetkah, kjer so na Markovem trgu leta 1647 odprli prvo evropsko kavarno, druga je bila odprta leta 1684 na Dunaju (Godina Golija, 2006, 44).
Kljub vsemu je po zaslugi trgovcev v Evropo kava prišla v 17. stoletju. Najprej se je uveljavila v Marseillu, Parizu, Oxfordu, Londonu, Amsterdamu in Benetkah, kjer so na Markovem trgu leta 1647 odprli prvo evropsko kavarno, druga je bila odprta leta 1684 na Dunaju (Godina Golija, 2006, 44).
Kava na Slovenskem v 17. stoletju
Kava je v slovenski prostor prišla iz arabskega sveta. Že v 17. stoletju jo omenja Valvasor, kot zdravju škodljivo. V 18. stoletju so pili kavo v plemiških in premožnih meščanskih družinah, zato so v tem času v slovenskih mestih nastale prve kavarne. V začetku 19. stoletja so v premožnih družinah v mestih in na podeželju zjutraj pili kavo in kavne nadomestke in ob njih jedli kruh, kar je nadomestilo žgance z mlekom.
Revnejše prebivalstvo si kave ni moglo privoščiti zato je kuhalo kavo iz nadomestkov, kot je zmlet in pražen ječmen, bob, leča, kumina, cikorija, grozdne peške, suhe fige, suhe regratove korenine ali želod. Kavne nadomestke so v tem času množično izdelovale tedanje pražarne ječmena.
Zdravilni in pogubni učinki kave
V 17. stoletju je bila na Slovenskem kava poznana samo med plemstvom. Večinoma so ji pripisovali zdravilne učinke, medtem, ko so nekateri izobraženci in zdravniki v tedanji Kranjski deželi menili, da ima vrsto slabih učinkov.
Med njimi je bil tudi Janez Vajkard Valvasor, ki v Slavi Vojvodine Kranjske (1689) o kavi piše, kot o neznanem napoju, ki je: ...našo novotarij željno Evropo sicer obdaril, ne pa obogatil... Pri tem še zapiše, da kava dela v naših deželah iz možatih ljudi babe in vpliva ne le na telo, temveč tudi na dušo; to da se ne godi z ohladitvijo, ki jo res nahajamo v tej pijači, marveč z izsušitvijo, kajti žveplo, ki tiči kakor pri tobaku in čaju v tem sadežu, polagoma izsuši moško seme, da ni poslej več sposobno oploditi človeškega polja. Njeno uživanje je primerno le za duhovnike, tako zaradi bedenja kakor drugih vzrokov.
Kot usodno pijačo omenja poleg kave tudi čaj in čokolado ter odsvetuje rabo vseh, saj so nam jih tujci poslali bolj v našo pogubo kot korist.
Hkrati pa vseeno omenja zdravile učinke kave Egidija Vogla, posebnega ljubitelja in naklonjenega prijatelja kave ter njeno pravo lastnost: da je namreč bob, ki izvira iz arabske puščave in ki od tod vso Turčijo polni. Uživa da se kot pijača, ki da je močna, suši mrzlo vlago, miri nadležne vetrove in napenjanje, krepi jetra in nudi pravo tolažbo vodeničnim zaradi svoje sušilne moči. Dalje, da more odstraniti vso krvno nečistočo in prav zategadelj tudi pregnati srbečico. Razen tega, da krepi oslabljeno srce, preprečuje srčno utripanje, blaži mučne želodčne bolečine, vzbuja ješčnost, manjša mrzlo in gosto vlago v glavi, blaži šumenje in brnenje v ušesih, jasni slabi vid, odpravlja sopenje, preprečuje zaduho, manjša bolečine na vranici, prazni zalego črvov, skratka, da je prava panacea.
Pri tem tudi zapiše, kako naj se kava uporablja: na mero vode dva do tri kvintiče zdrobljene kave; za enkratno rabo zadošča teža enega dukata tega moštvo jemljočega prahu v osmih lotih vode. Usedlino je treba odliti ali spraviti za prihodnjo kuho.
Draga pijača za premožne
Kljub vsemu se je konec 18. stoletja pitje kave, ki je bila zelo draga pijača, med premožnim prebivalstvom močno razširilo, kavarne pa so postale središča družabnega življenja meščanov.
Napitek je v tem obdobju še vedno dvigoval prah in povzročal zaplete med pripadniki in nasprotniki kave. V Vodnikovih Lublanskih novicah se je 25. maja 1799 pojavil zapis o prepovedi uživanja kave. Prav tako je bilo prepovedano prodajati kavo, če bi kdo prekršil to prepoved bi sledila hišna preiskava (Jezernik, 1999, 213).
Bogataj (2014) navaja, da je bilo leta 1834 v Ljubljani 154 vinotočev, šest pivovarn, sedem kavarn in sedem žganjarn, v Ljubljani pa je takrat živelo okrog 16 000 prebivalcev. Že 1887 je bilo v Ljubljani 187 gostiln in krčem ter 14 kavarn. Če upoštevamo takratno število prebivalcev, je bil en lokal na približno 130 prebivalcev. Po prvi svetovni vojni se je število gostiln in kavarn povečalo na 290, povečalo se je tudi število prebivalstva, a še vedno je bila ena gostilna na 183 prebivalcev.
Ljubljanske kavarne
Priljubljeno zbirališče Ljubljančanov je že več kot stoletje Kavarna Union v Grand hotelu Union. Zelo priljubljena kavarna v preteklosti je bila tudi Kavarna Evropa, ki danes ne obratuje več. Prav tako so v Ljubljani zaživele številne druge odlične kavarne, nekatere od njih imajo že dolgo tradicijo, druge so novejše: Kavarna Nebotičnik, Švicarija v Tivoliju, Kavarna SEM, Kavarna Zvezda, Mala pražarna, Cafetino, Črno zrno, Kavarna Natura, Stow, Tozd, Moderna, R & B Cafe Roasters, Čokl, Le Petit Cafe in Kavarna Dobnik. V sodobnem času kava povezuje večino družabnih dogodkov, poslovnih srečanj, prijateljskih združenj in osebnih zgodb. Za mnoge ljudi se dan začne s to opojno in dišečo pijačo. Danes poznamo celo paleto različnih vrst kave in njenih načinov priprave. Govorimo kar o umetnosti priprave kave (latte art).
