Lindzi Hargrave je na preoblikovanju avtobusa delala vsak prost večer in konec tedna, pogosto ji je pomagala tudi mama. Za gradnjo in opremo je uporabila predvsem reciklirane in rabljene materiale ter pohištvo, s čimer je projekt naredila tudi okolju prijaznejši. Ena izmed najbolj posebnih rešitev je knjižnica, ki jo je ustvarila znotraj avtobusa in jo uporablja kot skupnostni prostor na festivalih in drugih prireditvah.
Za financiranje projekta je Lindzi prodala hišo, v kateri je živela z bratom, in vanj vložila približno 45 tisoč evrov. V začetku leta 2025 je pridobila še vozniško dovoljenje HGV (za vožnjo težkih vozil) in se dokončno preselila v avtobus.
Kljub sanjskemu projektu Lindzi priznava, da življenje v avtobusu ni nujno cenejše od običajnega doma. Stroški vključujejo visoko zavarovanje, parkirnine in tekoče stroške obratovanja. Kljub temu pa Lindzi vidi svoj projekt kot izpolnitev sanj – način, da živi samostojno in hkrati ostaja bližje ljudem ter skupnosti.






















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV